GLOBALNO
Porast nedovoljenih prehodov: kaj kažejo podatki za Pomurje?
Slovenska policija je v prvih šestih mesecih leta 2026 obravnavala 14.455 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je 46 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko jih je zabeležila 9901. Največ obravnavanih oseb je bilo državljanov Bangladeša, Afganistana, Egipta in Sudana.
Po podatkih, ki jih je objavila STA, je bila tudi letos daleč najbolj obremenjena meja s Hrvaško, največ primerov pa so obravnavali na območju Policijske uprave Novo mesto. Tam so policisti zabeležili 10.755 nedovoljenih prehodov, kar predstavlja skoraj tri četrtine vseh primerov v državi.
Na območju Policijske uprave Koper so obravnavali 1527 prehodov, na območju Ljubljane 867, v Murski Soboti pa 632. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je število primerov v Novem mestu povečalo s 7170 na 10.755, v Kopru s 1005 na 1527, v Ljubljani pa s 414 na 867.

Največ državljanov Bangladeša, izrazit porast pri državljanih Sudana
Med osebami, ki jih je policija obravnavala zaradi nedovoljenega prehoda meje, je bilo največ državljanov Bangladeša – 2330. Sledili so državljani Afganistana z 1927 primeri, Egipta s 1640 in Sudana s 1499 primeri.
Pri državljanih Sudana je opazen posebej velik porast, saj je policija v enakem obdobju lani obravnavala le devet njihovih nedovoljenih prehodov. Več kot podvojilo se je tudi število državljanov Bangladeša, in sicer s 1026 na 2330, ter Pakistana, s 510 na 1092.
Nasprotno se je zmanjšalo število obravnavanih državljanov Maroka, s 1045 na 517, ter Turčije, s 605 na 571.

Več izraženih namer, vendar precej manj vloženih prošenj
V prvem polletju je namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito izrazilo 13.276 tujcev, kar je za dobro polovico več kot v enakem obdobju leta 2025, ko je bilo izraženih 8613 namer.
Kljub velikemu številu izraženih namer je bilo dejansko vloženih samo 887 prošenj za mednarodno zaščito. To je za več kot polovico manj kot v prvem polletju lanskega leta, ko je bilo vloženih 1928 prošenj.
Pristojni organi so v prvih šestih mesecih letos rešili 1078 zadev. Status mednarodne zaščite so priznali 59 osebam, 76 prošenj so zavrnili, 484 postopkov so ustavili, 459 prošenj pa zavrgli.
Na dan 16. julija 2026 je bilo v Sloveniji nastanjenih 805 prosilcev za mednarodno zaščito, dodatnih 97 oseb pa je čakalo na vložitev prošnje. Največ prosilcev je bilo nastanjenih v azilnem domu, in sicer 410. V Logatcu jih je bilo 112, na Kotnikovi ulici v Ljubljani 84, v Postojni 22, razseljenih pa 136.
V Sloveniji in tujini je bilo po podatkih pristojnih služb skupno evidentiranih 1468 oseb s priznano mednarodno zaščito, od tega jih je 1241 prebivalo v zasebnih nastanitvah.

Največ prehodov maja
Število nedovoljenih prehodov meje je v prvih petih mesecih leta večinoma naraščalo. Januarja jih je policija obravnavala 1721, februarja 1855, marca 2345 in aprila 2846.
Največ jih je bilo maja, ko so policisti zabeležili 3322 nedovoljenih prehodov. Junija je število upadlo na 2366.
Čeprav je letošnji polletni podatek izrazito višji kot v enakem obdobju lani, ostaja pod ravnmi iz let z največ nedovoljenimi prehodi. Leta 2023 jih je bilo v celotnem letu rekordnih 60.587, leta 2024 pa 46.192. Lani je policija v celotnem letu obravnavala 28.200 nedovoljenih prehodov.

Slovenski policisti so v prvi polovici letošnjega leta tujim varnostnim organom vrnili 71 oseb, medtem ko so tuji organi slovenskim policistom vrnili 123 oseb. Večina slednjih je bila vrnjena prek letališč.
Vir: STA; podatki Policije, Ministrstva za notranje zadeve ter Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, Slike so simbolične, Foto: Arhiv Pomurec
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.

