Dolgotrajna suša ogroža kmetijstvo, ministrstvo kmete poziva k ukrepanju

Ministrstvo kmetom zaradi dolgotrajne suše priporoča izvajanje ukrepov za zmanjšanje škode.

Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur pristojno ministrstvo kmetom priporoča izvajanje ukrepov za zmanjšanje škode na kmetijskih kulturah. Poziva jih tudi k rednemu spremljanju informacij pristojnih ustanov in jih spodbuja, da se pravočasno obrnejo na kmetijske svetovalce, ki jim lahko pomagajo pri ukrepih in prilagoditvah pridelave.

Letošnja suša je po prvih ocenah javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadela celotno državo. Najhuje so prizadeti Pomurje, Podravje, Primorska in Dolenjska s Spodnjim Posavjem, kjer pri posameznih kulturah škoda dosega tudi do 90 odstotkov. Razmere dodatno zaostrujejo visoke temperature, ponekod pa tudi posledice nedavnih neurij s točo, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za kmetijstvo.

Največ škode je nastalo na travinju in krmnih rastlinah, koruzi, krompirju, zelenjadnicah ter drugih poljščinah. »Ocenam svetovalne službe pritrjujejo tudi podatki Agencije Republike Slovenije za okolje, ki opozarja na dolgotrajen primanjkljaj padavin, izrazito pomanjkanje talne vlage in nadaljevanje neugodnih vodnobilančnih razmer,« so opozorili.

Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur kmetom priporočajo takojšnje ukrepe za zmanjšanje škode na kmetijskih kulturah. »Pri obdelavi tal je pomembno zmanjšati izgubo vlage z uporabo zastirk ter po setvi povaljati njive, da se izboljša stik semena s tlemi. V času suše se odsvetuje gnojenje z granuliranimi in živinskimi gnojili, saj brez padavin njihova učinkovitost ni zagotovljena. Če je potrebno dognojevanje, je priporočljiva uporaba listnih gnojil, z obsežnejšim gnojenjem pa je smiselno počakati do prvih večjih padavin,« so izpostavili.

Posebna pozornost je po njihovih navedbah potrebna pri travnikih, kjer je priporočljivo valjanje ruše in odstranjevanje suhe organske mase, ter pri zelenjadnicah, ki jih je treba po sajenju nemudoma namakati in zastirati tla. Pri ozimnih žitih je priporočljivo hitro spravilo pridelka in dognojevanje po dežju.

»Vročinski stres lahko kmetje blažijo z uporabo biostimulantov, aminokislin in listnih gnojil, ki krepijo odpornost rastlin. Namakanje naj poteka ponoči ali zgodaj zjutraj, foliarna škropljenja pa v hladnejšem delu dneva. V sadjarstvu in vrtnarstvu se kot učinkovita ukrepa priporočata uporaba senčilnih mrež in zastirke za zaščito tal ter koreninskega sistema. V sušnih razmerah se je treba izogibati globokemu oranju presušenih tal, uporabi talnih herbicidov in kurjenju organskih ostankov na njivah in travinju,« so opozorili pristojni.

Ministrstvo ob tem kmete poziva k rednemu spremljanju informacij pristojnih ustanov in jih spodbuja, da se pravočasno obrnejo na kmetijske svetovalce, ki jim lahko pomagajo pri uveljavljanju razpoložljivih ukrepov in prilagoditvah pri pridelavi.

Za kmete, ki so utrpeli škodo na kmetijskih pridelkih zaradi neurij s točo med letošnjim 12. majem in 22. junijem, pa trenutno poteka zbiranje vlog. Rok za oddajo vlog se izteče v ponedeljek, so navedli na ministrstvu.

Ob tem so spomnili, da so Evropsko komisijo zaprosili za pomoč iz solidarnostnih mehanizmov Evropske unije za odpravo posledic letošnjih neurij s točo.

Postopek uradnega ocenjevanja škode zaradi suše se začne na podlagi odločitve Uprave RS za zaščito in reševanje, pobudo za začetek ocenjevanja pa lahko podajo lokalne skupnosti, organizacije ali ministrstvo na podlagi pobud kmetijskih organizacij.

»Po izdelavi in potrditvi končne ocene škode bo mogoče aktivirati različne oblike pomoči, med drugim pomoč iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu za pridelke z več kot 30-odstotno škodo, pomoč po pravilih de minimis za popolnoma uničene pridelke in trajne nasade, možnost znižanja ali odpisa prispevkov za socialno varnost ter možnost znižanja ali odpisa zakupnin za zemljišča v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov,« so nanizali.

Kot enega bistvenih dolgoročnih ukrepov za povečanje odpornosti slovenskega kmetijstva na sušne razmere pa na ministrstvu vidijo vlaganja v namakanje. V luči tega kmete pozivajo, naj v največji možni meri izkoristijo obstoječe ukrepe za prilagajanje na sušo in zmanjševanje posledic naravnih nesreč.

Kot so spomnili, so v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike na voljo sredstva za vzpostavitev in posodobitev namakalnih sistemov. Trenutno sta odprta javna razpisa za izgradnjo individualnih namakalnih sistemov v višini 500.000 evrov ter nakup namakalne opreme v enakem znesku. Upravičenci do podpore so tako fizične kot pravne osebe.