Poslovil se je znani slovenski pisatelj, akademik in nekdanji politik

Slovenija se poslavlja od Matjaža Kmecla, literarnega zgodovinarja, pisatelja, dramatika, nekdanjega politika in akademika, ki je pomembno zaznamoval slovensko kulturno in politično življenje. Star je bil 92 let.

Umrl je Matjaž Kmecl, eden vidnejših slovenskih literarnih zgodovinarjev, pisateljev in kulturnih ustvarjalcev. V svoji dolgoletni karieri je deloval na področjih slovenske književnosti, kulture, znanosti in politike. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Svoje življenje je posvetil slovenski književnosti

Matjaž Kmecl se je rodil 23. februarja 1934 na Dobovcu pod Kumom v učiteljski družini. Leta 1953 je končal gimnazijo v Celju, šest let pozneje pa diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1970 tudi doktoriral.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je začel delovati leta 1960. Sprva je bil asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti, pozneje docent, leta 1982 pa je postal redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je opravljal tudi funkcijo dekana Filozofske fakultete.

Ukvarjal se je predvsem z raziskovanjem slovenske pripovedne proze, literarno teorijo in zgodovino slovenske književnosti. Med njegovimi pomembnejšimi strokovnimi deli so Mala literarna teorija, Novela v literarni teoriji, Rojstvo slovenskega romana in Tisoč let slovenske literature.

Pomembno vlogo je imel tudi v slovenski politiki

Poleg znanstvenega in literarnega ustvarjanja je bil Kmecl dejaven tudi v politiki.

Med letoma 1982 in 1986 je bil predsednik republiškega komiteja za kulturo, med letoma 1990 in 1992 pa član petčlanskega Predsedstva Republike Slovenije.

V tej vlogi je sodeloval v pomembnem obdobju slovenskega osamosvajanja in oblikovanja samostojne države.

Bil je tudi urednik revije Jezik in slovstvo ter prvi vodja Jezikovnega razsodišča, ki si je prizadevalo za ustrezno javno rabo slovenščine.

Za svoje delo prejel številna priznanja

Kmecl se je uveljavil tudi kot dramatik. Med njegovimi znanimi deli so Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, Friderik z Veroniko in Levstikova smrt.

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim Župančičevo nagrado, nagradi Kidričevega sklada in zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Leta 1997 je postal izredni član SAZU, leta 2003 pa njen redni član. Bil je tudi častni občan Velenja in častni meščan Ljubljane.

Poleg književnosti je bil velik ljubitelj vrtnic. Ukvarjal se je z njihovim žlahtnjenjem in vzgojil več novih sort, med drugim vrtnici z imenoma Prešeren in Trubar.

S svojim obsežnim znanstvenim, literarnim in kulturnim delom je zapustil pomemben pečat v slovenskem prostoru.

Foto: Wikipedia, Naslovna slika je simbolična