FOTO: Zaskrbljujoč rekord: Mura dosegla najnižji julijski pretok v zgodovini

Julij 2026 je bil za slovenske reke izjemno suh. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je po slovenskih rekah preteklo le okoli 40 odstotkov običajne količine vode za ta mesec, Mura pa je dosegla najnižji povprečni julijski pretok od začetka meritev.

Sušne razmere so se julija še zaostrile. Vodnatost večine slovenskih rek je bila podpovprečna, na številnih vodotokih pa so izmerili rekordno nizke pretoke.

Mura dosegla zgodovinski minimum

Posebej izstopa reka Mura, ki je pri Gornji Radgoni dosegla najnižji povprečni julijski pretok v zgodovini meritev. Povprečni pretok je znašal 64,1 kubičnega metra na sekundo, kar je manj kot v doslej najbolj sušnih julijih leta 2003, 1983, 1984 in 2021.

Na ARSO poudarjajo, da je Mura, z izjemo februarja, izrazito malo vodnata že vse od avgusta lani, letošnji julij pa je prinesel nov negativen mejnik.

Po rekah je teklo le 40 odstotkov običajne količine vode

Na ravni celotne Slovenije je bilo stanje zelo podobno. Julija je po rekah preteklo približno 40 odstotkov vode, ki je običajna za ta mesec glede na referenčno obdobje med letoma 1991 in 2020.

Najizrazitejše pomanjkanje vode so zabeležili na Muri, Dravi ter rekah v severozahodni in delu osrednje Slovenije, kjer so bili srednji mesečni pretoki celo nižji od dosedanjih najmanjših vrednosti primerjalnega obdobja.

Ponekod več vode kot leta 2022, drugod še manj

Čeprav je bila večina slovenskih rek letos nekoliko bolj vodnata kot v izjemno sušnem letu 2022, to ne velja za vse vodotoke.

Manj vode kot pred štirimi leti je letos preteklo po Muri, Savinji, Sotli in Pesnici. Pri Savinji, Sotli in Pesnici sicer rekord še vedno ostaja leto 2003, medtem ko je Mura letos dosegla nov zgodovinski minimum.

Po drugi strani je bilo na posameznih območjih vode nekoliko več. Po Savi v Čatežu je preteklo dobrih deset odstotkov več vode kot julija 2022, po Ljubljanici približno petino več. V Posočju je bilo vode približno 20 odstotkov več, na nekaterih rekah jadranskega povodja pa celo do dvakrat več kot v sušnem letu 2022.

Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajno obdobje podpovprečne vodnatosti potrjuje vpliv sušnih razmer, ki so v zadnjih mesecih prizadele velik del Slovenije, posledice pa se vse bolj odražajo tudi na vodotokih.