Pri sosedih nov izbruh afriške prašičje kuge

Na Madžarskem so potrdili nov izbruh afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Bolezen se je pojavila na jugu države, v neposredni bližini hrvaške meje, zaradi česar pristojni opozarjajo na dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.

Madžarski pristojni organi so Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvestili o novem izbruhu afriške prašičje kuge pri domačih prašičih. Bolezen so potrdili na farmi v naselju Lakócsa v županiji Somogy, na območju južne Madžarske v bližini meje s Hrvaško.

Izbruh je bil potrjen na območju z omejitvami, kjer zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih že veljajo posebni ukrepi. Lokacija je še posebej pomembna zaradi bližine Virovitiško-podravske županije na Hrvaškem, kjer so bili v zadnjem obdobju potrjeni primeri APK tako pri domačih kot pri divjih prašičih.

Letos drugi izbruh pri domačih prašičih

Gre za drugi potrjeni izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih na Madžarskem letos. Prvi primer je bil potrjen junija na severovzhodu države ob meji z Romunijo.

Čeprav afriška prašičja kuga ne predstavlja nevarnosti za ljudi, lahko povzroči zelo velike posledice za prašičerejo. Za bolezen trenutno ni cepiva, okužba pa se med prašiči lahko hitro širi.

Rejci naj bodo še posebej previdni

Zaradi dogajanja v sosednjih državah UVHVVR rejce prašičev poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov. Ti so ključni za zmanjšanje možnosti vnosa virusa v rejo.

Med najpomembnejšimi ukrepi so uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi, redno razkuževanje rok, obutve in opreme ter omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej. Priporočljiva je tudi postavitev razkuževalnih barier pred vhodi v hleve.

Posebno pozornost je treba nameniti preprečevanju stika med domačimi in divjimi prašiči, zlasti pri živalih v izpustih in prosti reji. Nove živali naj rejci kupujejo iz preverjenih rej ter jih pred vključitvijo v čredo ustrezno izolirajo.

Na katere znake je treba biti pozoren?

Ob sumu na afriško prašičjo kugo morajo rejci nemudoma obvestiti veterinarja. Med možnimi znaki bolezni so nenadni pogini, povišana telesna temperatura, rdečina kože, zmanjšan apetit, bruhanje in driska.

Tudi lovci morajo pri svojem delu dosledno upoštevati biovarnostne ukrepe. UVHVVR jih poziva k previdnosti pri lovu v državah, kjer je APK razširjena, med njimi so tudi Madžarska, Hrvaška in Italija.

Ne prinašajte mesnih izdelkov iz okuženih območij

Pomembno tveganje za širjenje bolezni predstavljajo tudi živila in drugi proizvodi, ki izvirajo iz okuženih živali. UVHVVR zato vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, opozarja, naj s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin iz prašičjega mesa.

Ostankov hrane, prinesenih s takšnih območij, prav tako ne smemo odlagati v naravo. Odložiti jih je treba v ustrezne pokrite zabojnike.

V evropski zakonodaji zaradi visokega tveganja za vnos različnih bolezni živali veljajo stroga pravila glede vnosa mesa, mleka in izdelkov iz njih iz tretjih držav. Omejitve veljajo tudi za druge proizvode živalskega izvora, zato pristojni pozivajo potnike k doslednemu upoštevanju veljavnih pravil.

Bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za ljudi in druge živalske vrste ni nevarna, lahko pa povzroči ogromno škodo v prašičereji.

V Sloveniji APK doslej še ni bila ugotovljena, vendar širjenje bolezni v sosednjih državah pomeni vse večje tveganje tudi za slovenske domače in divje prašiče.

Posledice morebitnega izbruha so lahko zelo velike. Poleg neposredne škode zaradi pokončanja prašičev v okuženih rejah lahko pride tudi do omejitev trgovanja in izvoza živali ter mesa in drugih proizvodov, pridobljenih iz prašičev.

Foto: Freepik, slike so simbolične