Kaj nas čaka jeseni? Ta stari pregovor razkriva odgovor

»Kakor sv. Jernej vremeni, jesen vsa drži.« Tako so nekoč naši predniki ob koncu avgusta pogledovali v nebo in iz vremena, pridelkov ter dogajanja v naravi sklepali, kaj jih čaka v prihodnjih tednih. 24. avgust, ko goduje sv. Jernej, je bil v ljudskem koledarju očitno precej pomembnejši dan, kot bi sklepali danes.

Sv. Jernej oziroma apostol Bartolomej je eden od dvanajsterih apostolov, cerkveno izročilo pa ga pogosto povezuje z Natanaelom iz Janezovega evangelija. Njegov praznik je 24. avgusta. 

Prav okoli tega dne se je v življenju kmečkega človeka veliko spreminjalo. Poletje se je bližalo koncu, dozorevalo je grozdje, cvetela je ajda, jutra so postajala hladnejša, pojavljale so se meglice, oči kmetov pa so bile že uprte proti jeseni. Ni čudno, da se je ob Jernejevem ohranilo toliko pregovorov. Zbirka Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih med drugim beleži prav pregovore o vremenu, grozdju, slani, medu, ajdi in celo prepovedi oranja na ta dan. 

Bo vreme na Jerneja res pokazalo vso jesen?

Med najbolj znanimi sta pregovora »Kakor sv. Jernej vremeni, jesen vsa drži« in »Po vremenu sv. Jerneja se rada vsa jesen nareja.«

Za nekdanjega kmeta je bilo vreme mnogo več kot tema za pogovor. Od njega so bili neposredno odvisni trgatev, jesenska setev, krma za živino, čebelja paša in številna druga opravila. Dolgoletno opazovanje narave se je zato strnilo v kratke, zapomnljive stavke.

Jernejevo je tudi čas tik pred meteorološko jesenjo, ki po sodobni delitvi obsega september, oktober in november. 

Pregovora seveda ne gre razumeti kot sodobno dolgoročno vremensko napoved. En sam avgustovski dan ne more zanesljivo določiti vremena naslednjih treh mesecev. Sta pa pregovora lep dokaz, kako pozorno so naši predniki spremljali sezonske spremembe in si iz opazovanj ustvarili svoj koledar.

Zrel grozd na Jerneja je obetal sladko vino

Posebej vesel je bil za vinogradnike pregovor:

»Če je o sv. Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti.«

Zrelo grozdje že ob koncu avgusta je bilo razumljivo dober znak. Govorilo je o ugodnem poteku poletja in napredovanju dozorevanja. Jerneja so zato ljudski pregovori tesno povezovali z vinogradom in pričakovanjem jesenske trgatve.

Podoben rek se je ohranil tudi v nekoliko drugačni obliki: »Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega mošta.« 

Pregovor tako ni govoril le o vremenu, temveč tudi o eni glavnih skrbi podeželskega gospodarstva: kakšna bo letina in kaj bo prinesla klet.

»Sv. Jernej mašuje v kožuhu«

Druga skupina pregovorov kaže povsem drug obraz poznega avgusta. »Sv. Jernej mašuje v kožuhu,« pravi eden od njih.

Kožuh v tem primeru zelo slikovito nakazuje, da poletna vročina ni več samoumevna. Noči so daljše, jutra hladnejša in na nekaterih območjih se že lahko pokažejo prvi znaki prihajajoče jeseni.

Še bolj nenavaden je rek »Sv. Jerneja če je slana, bo gotovo še zijala vrana.« Starejše zbirke slovenskih pregovorov pomagajo razložiti izraz »vrana zijala«: uporabljal se je tudi kot prispodoba za najhujšo vročino. 

Sporočilo pregovora je torej nekoliko presenetljivo. Tudi če se okoli Jernejevega pojavi zgodnja slana, naj po starem izročilu poletje še ne bi nujno reklo zadnje besede.

Zakaj Jernejeve meglice »popijejo strd za potice«?

Eden najlepših in danes nekoliko težje razumljivih pregovorov pravi:

»Sv. Jerneja meglice popijejo strd za potice.«

Beseda strd je starinska beseda za med. Jezikoslovci ZRC SAZU pojasnjujejo, da danes v knjižnem jeziku učinkuje arhaično, v starejšem jeziku pa je pomenila med oziroma je bila z njim tesno pomensko povezana. 

Pregovor tako opozarja na povezavo med poznopoletnim vremenom in čebeljo pašo. Če so dnevi megleni in neugodni, imajo čebele slabše možnosti za nabiranje, rezultat pa je manj medu – oziroma manj »strdi za potice«. Povezava z avgustovsko čebeljo pašo nikakor ni naključna.

Tri dni pred Jernejem in tri dni po njem – čas za ajdo

Staro izročilo je bilo pri čebelah celo izjemno natančno: »Tri dni pred sv. Jernejem in tri dni po sv. Jerneju je najboljša ajdova paša za čebele.«

Tudi sodobni podatki potrjujejo, da je ajda za slovensko čebelarstvo zelo pomembna. Cveti prav v obdobju, ko je drugih obilnih virov medičine in cvetnega prahu manj, avgusta in septembra pa lahko čebelam pomaga tudi pri ustvarjanju zalog pred zimo. 

Kako pomembna je bila nekoč ajdova paša, kaže tudi zgodovina slovenskega čebelarstva. V starejših pravilih, ki jih povzema Čebelarska zveza Slovenije, je bila ajdova paša časovno določena celo med 16. avgustom in 9. septembrom. 

Stari Jernejev pregovor je bil torej zelo tesno povezan z dejanskim ritmom kmečkega leta.

Na Jerneja se ni smelo niti orati

Med vremenskimi in gospodarskimi modrostmi izstopa kratko opozorilo:

»Na sv. Jerneja dan se ne sme orati.«

Tu ne gre več toliko za napoved vremena kot za nekdanji odnos do praznika. Jernejevo je bilo ponekod pomemben kmečki praznik, ob katerem se je delo prekinilo. V folklornem zapisu s Cerkljanskega iz 19. stoletja je prepoved oranja povezana celo z opozorilno pripovedjo o kazni za kmeta, ki svetnikovega praznika ne bi spoštoval. 

Ker je bil sv. Jernej po izročilu mučen tako, da so ga odrli, je ljudska domišljija njegovo zgodbo povezala tudi s precej temačnim svarilom za tistega, ki bi na njegov dan kljub prepovedi oral.

Stari pregovori ostajajo dragoceni, čeprav se podnebje spreminja

Danes Jernejevih pregovorov ne moremo uporabljati namesto vremenske napovedi. Poleg tega se spreminjajo tudi razmere, v katerih so te modrosti nastale. ARSO denimo ugotavlja, da se slovenski avgusti dolgoročno občutno segrevajo; v analizi avgusta 2025 so zapisali, da so se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja avgusti v povprečju ogreli za več kot 3 °C. 

Zato se lahko spreminjajo tudi časi dozorevanja, cvetenja in drugih pojavov, na katerih so temeljila stoletna opažanja.

Toda vrednost pregovorov zaradi tega ni nič manjša. Nasprotno. Pripovedujejo nam, kako tesno je bil človek nekoč povezan z naravo. En sam datum je povezoval vreme, trto, čebele, ajdo, delo na njivi in cerkveni praznik.

Ko bo torej 24. avgusta prišel sv. Jernej, lahko za trenutek naredimo tako kot naši predniki: pogledamo proti nebu, preverimo jutranjo meglo in se ozremo po grozdju. Ne zato, ker bi v enem dnevu lahko prebrali prihodnost, temveč zato, ker so nam stari pregovori zapustili nekaj, kar je danes prav tako dragoceno – navado, da naravo opazujemo.

* Slike so simbolične