Staro ljudsko svarilo za današnji dan, tega naj ne bi počeli

September je bil za naše prednike eden najpomembnejših mesecev v kmečkem letu. Čas spravila pridelkov, jesenskih opravil in priprav na hladnejši del leta so spremljali številni pregovori, verovanja in pravila. Eno nekoliko manj znanih je povezano s 15. septembrom in opozarja, da naj bi imelo delo na polju na ta dan presenetljivo dolgotrajne posledice.

Stari zapis za 15. september pravi: »Če se na Marije 7 žalosti na polju dela, potem zemlja 7 let ne obrodi.«

Gre za enega od ljudskih rekov, v katerih so se prepletali kmetovanje, vera, opazovanje narave in spoštovanje prazničnih dni. Slovenski etnografski muzej med svojim gradivom prav tako izpostavlja zbirke slovenskih pregovorov in rekov o vremenu, letini in poljedelstvu, kar kaže, kako pomembno vlogo so takšni reki nekoč imeli v vsakdanjem življenju. 

Zakaj prav 15. september?

Petnajsti september je v katoliškem koledarju posvečen Žalostni Materi Božji oziroma Mariji sedem žalosti. Katoliška cerkev v Sloveniji pojasnjuje, da so se verniki, predvsem v obdobjih težkih življenjskih preizkušenj, pogosto zatekali prav k Mariji sedem žalosti.

Pobožnost ima dolgo zgodovino. Češčenje Žalostne Matere se je močneje širilo že ob koncu 11. stoletja, pomembno vlogo pri tem pa so imeli serviti. Papež Pij X. je nato praznik določil za 15. september, dan po prazniku povišanja svetega križa. 

Sedem Marijinih žalosti se tradicionalno nanaša na dogodke od Simeonove prerokbe in bega v Egipt do Jezusovega križanja, smrti in pokopa. 

Tudi število sedem v starem kmečkem reku je zato mogoče razumeti v povezavi s simboliko sedmih Marijinih žalosti – kdor bi praznični dan kršil z delom na polju, naj bi po ljudskem verovanju posledice občutil kar sedem let.

Prazniki so nekoč določali tudi ritem dela

Takšnih pravil naši predniki niso jemali zgolj kot zanimive pregovore. Cerkveni koledar je močno vplival na organizacijo življenja na kmetijah, saj je določal čas dela, počitka in praznovanja. Etnološki zapisi o življenju na slovenskih kmetijah opisujejo prepletanje naravnega koledarja, ki so ga narekovali letni časi in poljska opravila, ter cerkvenega koledarja z godovi in prazniki.

Opozorilo, da zemlja sedem let ne bo obrodila, seveda ni sodobna agronomska ali meteorološka napoved, temveč izraz nekdanjega ljudskega verovanja. Z močnimi posledicami je ljudi opozarjalo, naj na pomemben praznični dan odložijo delo.

Danes seveda nihče ne pričakuje, da bi ena sam praznični dan zemljo za sedem let oropal rodovitnosti. Pregovor pa ostaja zanimiv spomin na čas, ko so vremenska znamenja, vera in kmečki koledar skupaj določali ritem življenja na podeželju.

* Slike so simbolične