Kako prepoznati prve znake Alzheimerjeve bolezni?

Danes, 21. septembra, obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki opozarja na eno najpogostejših oblik demence. Bolezen postopoma vpliva na spomin, razmišljanje, govor in druge kognitivne sposobnosti, pomembno pa je, da je ne zamenjujemo z običajno pozabljivostjo, povezano s staranjem.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Demenca je skupno ime za skupino bolezni, pri katerih pride do upada kognitivnih funkcij, kot so spomin, razmišljanje, govor, zaznavanje, načrtovanje, reševanje problemov in pozornost. Ko so te funkcije oslabljene do te mere, da človeka ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih, govorimo o demenci.

Po podatkih Neurocentra je Alzheimerjeva bolezen vzrok za približno 60 do 80 odstotkov primerov demence.

Alzheimerjeva bolezen ni normalen del staranja

Čeprav je starost najpomembnejši dejavnik tveganja, Alzheimerjeva bolezen ni normalen del staranja, temveč gre za bolezensko dogajanje v možganih. Najpogosteje se pojavi po 65. letu, lahko pa tudi prej. Zgodnejši pojav je pogosto povezan z genetskimi dejavniki.

Bolezen je progresivna, kar pomeni, da z leti napreduje. Na začetku so lahko znaki zelo blagi in jih posameznik ali njegovi bližnji skoraj ne opazijo. Sčasoma pa lahko pride do vse večjih težav pri vsakodnevnem življenju, v napredovalih fazah tudi do izgube sposobnosti govora, hoje in požiranja.

Prvi znak je pogosto motnja spomina

Eden prvih in najpogostejših simptomov Alzheimerjeve bolezni je motnja spomina. Sprva gre pogosto za težave s kratkoročnim oziroma delovnim spominom, zaradi česar si človek težje zapomni nove informacije.

Občasna pozabljivost je pri staranju običajna in sama po sebi še ne pomeni demence. Zaskrbljujoče pa so predvsem resne motnje spomina, zmedenost in težave pri drugih kognitivnih funkcijah, ki začnejo vplivati na vsakdanje življenje.

Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo tudi spremembe razpoloženja in vedenja, hujša zmedenost, dezorientacija, sumničavost, blodnje, težave pri govoru ter kasneje tudi pri hoji in požiranju. Pogosto se zgodi, da oseba z Alzheimerjevo boleznijo sama ne prepozna oziroma ne zazna svojih težav. Te so zato lahko prej opazne pri družinskih članih in drugih bližnjih.

Kaj se dogaja v možganih?

Spremembe, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, se v možganih začnejo dogajati že leta pred pojavom prvih simptomov.

Možgani so sestavljeni iz milijonov nevronov, ki med seboj tvorijo kompleksne povezave. Pri Alzheimerjevi bolezni pride do motenj v delovanju teh celic. Med pomembnejšimi spremembami je kopičenje nepravilno zvitih beljakovin, predvsem beta-amiloida in proteina tau. Njuno kopičenje ovira normalno delovanje nevronov in komunikacijo med njimi. Sčasoma začnejo možganske celice odmirati, kar povzroči nepopravljive spremembe v možganih in posledično vse izrazitejše simptome bolezni.

Zgodnja prepoznava je pomembna

Če pri bližnjem opazimo spremembe, ki bi lahko kazale na demenco, je pomembno, da se čim prej posvetuje z osebnim zdravnikom. Zgodnja diagnoza omogoča pravočasno obravnavo in načrtovanje nadaljnjega zdravljenja ter podpore.

Specialist nevrolog lahko s kliničnim pregledom in različnimi kognitivnimi testi oceni stanje posameznika ter predlaga nadaljnje ukrepe. Pri ocenjevanju se lahko upoštevajo tudi izvidi slikovnih preiskav možganov, kot je magnetna resonanca.

Zdravila bolezni za zdaj ne morejo ozdraviti

Za Alzheimerjevo bolezen še ne poznamo zdravila, ki bi bolezen ustavilo in povrnilo že izgubljene možganske funkcije. Z zdravili se zdravniki osredotočajo predvsem na lajšanje simptomov in upočasnjevanje napredovanja bolezni.

Pomemben del obravnave predstavljajo tudi različne nefarmakološke oziroma spremljajoče terapije. Njihov cilj je čim dlje ohranjati duševne sposobnosti, izboljšati kakovost življenja bolnika in zmanjšati obremenitev svojcev. Mednje sodijo tudi različne kognitivne vaje.

Bolezen, ki prizadene tudi svojce

Alzheimerjeva bolezen ne vpliva le na bolnika, temveč tudi na njegove bližnje. Zaradi postopnega izgubljanja spomina, samostojnosti in drugih sposobnosti lahko svojci prevzamejo vse večji del skrbi.

Vir: neurocenster.si