Pred 35 leti je tudi nad Mursko Soboto odmevalo streljanje, kaj se je dogajalo?

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je v sredo, 4. novembra 2026, potekala javna predstavitev upokojenega generalmajorja Slovenske vojske dr. Alojza Šteinerja, ki je ob 35. obletnici osamosvojitve Slovenije osvetlil dogajanje med osamosvojitveno vojno. Posebno pozornost je namenil dogodkom v Prekmurju, Prlekiji in Murski Soboti.

Dogodek z naslovom »Pogledi na osamosvojitveno vojno v Sloveniji in Murski Soboti po 35 letih« je organiziralo Društvo prijateljev Sobote v počastitev dneva suverenosti in 35. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije.

Predstavitve so se poleg članov društva udeležili tudi predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij ter drugi zainteresirani obiskovalci.

Načrti jugoslovanske vojske še danes predmet različnih razlag

Dr. Alojz Šteiner je predstavil dogajanje med desetdnevno osamosvojitveno vojno leta 1991 in spregovoril o načrtih Jugoslovanske ljudske armade (JLA), glede katerih še danes obstajajo različne interpretacije.

Eden ključnih ciljev JLA je bil zavzetje mednarodnih mejnih prehodov ter zamenjava slovenskih miličnikov in carinikov, ki so tam opravljali svoje naloge.

Poseben del predstavitve je bil namenjen vojaškemu in političnemu dogajanju na območju Prekmurja in Prlekije, predvsem pa razmeram v Murski Soboti.

Kako so v Murski Soboti preprečili večje uničenje?

Murska Sobota med osamosvojitveno vojno ni utrpela večje materialne škode. K temu so pomembno prispevali pripadniki Teritorialne obrambe, slovenske milice in predstavniki mestnih oblasti, ki so z enotami JLA dosegli dogovor, s katerim so preprečili napade na vojaške in civilne cilje v mestu.

Šteiner je ob tem poudaril, da je bila osamosvojitvena vojna »vojna brez sovraštva«. Kot primer je izpostavil humano ravnanje z vojnimi ujetniki, ki so jih sprva nastanili v soboškem dijaškem domu, kjer je bil tudi sedež območnega štaba Teritorialne obrambe.

Kljub temu so prebivalci mesta doživljali težke in negotove trenutke. Hrumenje vojaških letal in helikopterjev, raketiranje ter streljanje na obrobju mesta so med številnimi meščani povzročili strah, ki je ostal del spominov na osamosvojitveno vojno.

Na dogodke iz leta 1991 še danes opozarjajo spominska obeležja

Na dogajanje med osamosvojitveno vojno v Murski Soboti še danes spominja več obeležij. Med njimi je lipa, zasajena 26. junija 1991 ob tetraedru na Trgu zmage, pa tudi spominska obeležja na policijski postaji in dijaškem domu.

Posebno obeležje stoji tudi na Kopališki ulici ob vojašnici, kjer ohranja spomin na dogodke iz osamosvojitvene vojne in na umrlega Borisova Pivaća.

Udeleženci so bili seznanjeni tudi z možnostjo podrobnejšega raziskovanja zgodovinskega dogajanja, saj je na voljo 23 digitaliziranih pisnih virov, ki osvetljujejo dogodke iz tistega obdobja.

Predstavitev je bila tako priložnost za obujanje spominov in razmislek o pomenu osamosvojitve ter ohranjanju zgodovinskega spomina. Ob tem je zazvenelo tudi sporočilo, ki ga je v svojem zapisu poudaril organizator: »Nikoli več!«

Besedilo: S. Dešnik, Foto: Matej Končan, PIŠK