Jesen letos prihaja 23. septembra, a nekaj glede enakonočja vas bo presenetilo

Meteorološka jesen se je začela že v začetku septembra, astronomska jesen pa bo letos nastopila v sredo, 23. septembra, ob 2.05. Takrat bo nastopilo jesensko enakonočje, s katerim se bo na severni polobli tudi uradno začel prehod v hladnejši del leta.

Jesensko enakonočje je astronomski trenutek, ko Sonce prečka nebesni ekvator in se začne pomikati na južno polovico nebesne sfere. Na severni polobli s tem nastopi jesen, medtem ko se na južni začne pomlad.

Čeprav že samo ime enakonočje namiguje, da sta dan in noč enako dolga, to v resnici ne drži povsem. Zaradi loma sončne svetlobe v ozračju in načina določanja sončnega vzhoda ter zahoda je svetli del dneva ob enakonočju nekoliko daljši od 12 ur.

V Ljubljani bo denimo 23. septembra Sonce vzšlo ob 6.49 in zašlo ob 18.57, kar pomeni približno 12 ur in osem minut dnevne svetlobe. V naslednjih tednih se bodo dnevi še naprej krajšali, vse do zimskega solsticija decembra.

Narava se pripravlja na hladnejši del leta

Prihod jeseni je najbolj opazen v naravi. Krajši dnevi in nižje temperature vplivajo na spreminjanje barve listja, zelene krošnje pa postopoma dobivajo rumene, oranžne in rdeče odtenke.

Jesen je hkrati čas številnih sezonskih opravil. Na podeželju jo zaznamujejo trgatve, spravilo pridelkov, obiranje sadja in priprave na zimo, v gozdovih pa se začne obdobje, ki privablja številne gobarje in ljubitelje jesenskih sprehodov.

Jesen se je za meteorologe začela že prej

Astronomski in meteorološki začetek jeseni nista enaka. Meteorološka jesen se vedno začne 1. septembra in traja do konca novembra, medtem ko je astronomski začetek odvisen od položaja Zemlje glede na Sonce.

Jesensko enakonočje tako predstavlja eno od štirih pomembnih prelomnic v astronomskem letu. Po njem bodo noči na severni polobli vse daljše, dnevne svetlobe pa bo vse manj – vse do zimskega solsticija 21. decembra.

* Slike so simbolične