Vrtičkarji, pozor! Septembra se na paradižniku pojavljata ti dve nadlogi

September je čas, ko na slovenskih vrtovih še vedno dozoreva veliko paradižnika. Toda prav proti koncu sezone lahko vrtičkarji na plodovih opazijo luknje, izjedena mesta, drobne pikice, razbarvanje ali deformacije. Med možnimi krivci so gosenice in stenice, med njimi tudi dobro znani smrdljivci.

Škodljivci so lahko dejavni tudi septembra, zato strokovnjaki priporočajo, da rastline do zadnjega obiranja redno pregledujemo. Posebno pozornost je vredno nameniti plodovom, spodnji strani listov in gostemu delu rastline, kjer se žuželke lahko dobro skrijejo.

Gosenice lahko poškodujejo tudi paradižnik

Med škodljivci, ki se v Sloveniji pojavljajo na paradižniku, je tudi južna plodovrtka. Gre za metulja, katerega gosenice napadajo številne rastline, med plodovkami pa predvsem paradižnik, papriko in jajčevec.

Vrsta k nam prileti od drugod in se lahko sporadično pojavlja po vsej Sloveniji. Metulji so lahko dejavni vse do oktobra, zato tudi september ni prepozen za pojav poškodb.

Gosenice se lahko v zelene paradižnike zavrtajo predvsem ob peclju ali na mestih, kjer se plodovi med seboj dotikajo. Na dozorevajočih plodovih pa pogosteje povzročajo površinske poškodbe.

Takšne rane niso težava le zaradi samega objedanja. Poškodovani plodovi postanejo bolj izpostavljeni glivičnim in bakterijskim okužbam ter gnitju.

Luknja v paradižniku je lahko prvi opozorilni znak

Če je na zelenem paradižniku vidna luknja ali izjedeno mesto, je smiselno plod podrobneje pregledati. V njem se lahko skriva gosenica.

Pri dozorevajočem paradižniku so lahko poškodbe bolj površinske, zato škodljivca ni vedno mogoče takoj opaziti.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pomembno napad odkriti čim prej, saj so mlajše razvojne stopnje gosenic precej lažje obvladljive kot starejše.

Stenice ne grizejo, ampak prebadajo

Povsem drugačne poškodbe povzročajo stenice. Nekatere med njimi zaradi značilnega neprijetnega vonja poznamo kot smrdljivce.

Njihov ustni aparat je oblikovan kot kljunec oziroma bodalo, s katerim prebodejo rastlinsko tkivo in sesajo sokove. Škodo lahko povzročajo tako odrasle žuželke kot njihove nimfe.

Prvi znaki so lahko drobne točke na mestu sesanja, pozneje pa se tkivo razbarva. Plodovi lahko postanejo deformirani ali krastavi, kakovost pridelka pa se zmanjša.

Vbodna mesta so lahko tudi vstopna mesta za povzročitelje različnih bolezni.

Med najbolj opaznimi je marmorirana smrdljivka

Med ščitastimi stenicami v Sloveniji najdemo tudi marmorirano smrdljivko, tujerodno invazivno vrsto, ki je pri nas prisotna od leta 2017.

Prehranjuje se z velikim številom rastlinskih vrst in škoduje tudi zelenjadnicam oziroma plodovkam. Na mestih sesanja lahko rastlinsko tkivo odmira, na plodovih pa nastanejo nekrotične pege in deformacije.

September je pri tej vrsti še posebej zanimiv. Samice lahko jajčeca odlagajo do konca septembra, jeseni pa se odrasle stenice zaradi krajšanja dneva začnejo množičneje zbirati v okolici stavb in iskati prostor za prezimovanje.

Zato jih v tem obdobju ljudje pogosto opazijo tudi na oknih, fasadah, balkonih in ob vhodih v hiše.

Preglejte tudi spodnjo stran listov

Na manjšem domačem vrtu strokovnjaki priporočajo predvsem redno pregledovanje rastlin.

Pri stenicah je treba preverjati zlasti spodnjo stran listov, kjer so lahko jajčeca. Če jih vrtičkar opazi, jih lahko ročno odstrani. Prav tako lahko pobere nimfe, dokler je njihovo število še majhno.

Koristne so tudi protiinsektne mreže, s katerimi se škodljivcem fizično prepreči dostop do rastlin. Takšen ukrep je še posebej uporaben na manjših površinah in v rastlinjakih.

Poškodovanih plodov ne odlagajte na kompost

Pri južni plodovrtki strokovnjaki posebej priporočajo, da se napadene plodove sproti odstranjuje z rastlin.

Takšnih paradižnikov ni priporočljivo odlagati na kompost. S tem se zmanjšuje možnost, da bi se škodljivec tam nadalje razvijal.

Sproti je smiselno odstraniti tudi plodove, ki že kažejo znake močnega gnitja ali drugih okužb.

Kaj pa pripravki?

Za zatiranje nekaterih gosenic so v Sloveniji na voljo tudi pripravki na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis. Učinkovitejši so predvsem proti gosenicam v nižjih razvojnih stadijih, zato je pravočasno odkrivanje napada zelo pomembno.

Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev je treba vedno preveriti, ali je konkretno sredstvo registrirano za uporabo v Sloveniji, na paradižniku in za namen, za katerega ga želimo uporabiti.

Registracija namreč določa, na katerih rastlinah in proti katerim škodljivcem se sme sredstvo uporabljati ter pod kakšnimi pogoji.

Dosledno je treba upoštevati tudi navodila za uporabo, predpisane odmerke in karenco, kar je proti koncu poletja in jeseni še posebej pomembno, saj paradižnik pogosto obiramo vsakih nekaj dni.

Tako lahko približno ločite povzročitelja

Če so na paradižniku vidne luknje, izjedeni deli ali površinsko obgrizeno tkivo, je lahko vzrok gosenica.

Če pa so na plodu predvsem drobne točke, razbarvanje, deformacije ali krastava mesta, so lahko na delu stenice.

Ker pa so podobne poškodbe lahko tudi posledica drugih škodljivcev ali bolezni, je najbolje pregledati celotno rastlino in poiskati dejanskega povzročitelja.

Septembra je zato še vedno vredno nekajkrat na teden pogledati med liste in plodove. Zadnji paradižniki sezone namreč niso zanimivi le za vrtičkarje, ampak tudi za številne žuželke.

* Slike so simbolične