VIDEO: V naših gozdovih se je začelo nekaj posebnega, najbolj skrivnostno je po sončnem zahodu

September v slovenskih gozdovih ne prinaša le prvih jesenskih barv in hladnejših večerov. V tem času je mogoče predvsem ob mraku, ponoči in zgodaj zjutraj zaslišati globoke, mogočne glasove, ki se lahko razlegajo daleč skozi gozd. Začel se je namreč eden najbolj značilnih jesenskih pojavov v naravi – jelenji ruk.

Na to so v teh dneh opozorili tudi Slovenski državni gozdovi in obiskovalce pozvali, naj bodo med obiskom gozda še posebej obzirni ter živalim omogočijo čim več miru.

Začenja se najglasnejši del jelenjega leta

Ruk je obdobje parjenja navadnega jelena, ki je v Sloveniji najizrazitejše v drugi polovici septembra, ponekod pa se nadaljuje tudi v začetek oktobra. Jeleni so sicer najbolj dejavni v mraku in ponoči, prav v času parjenja pa postanejo njihovi glasovi bistveno bolj opazni. 

Globoko rukanje ima več namenov. Samec z njim opozarja tekmece na svojo prisotnost, kaže svojo moč in skuša zadržati oziroma privabiti košute. V tem obdobju razpadejo skupine samcev, ki so bile skupaj del leta, odrasli jeleni pa svojo pozornost skoraj popolnoma usmerijo v razmnoževanje.

Pri močnejših tekmecih lahko pride tudi do medsebojnih obračunov z rogovjem, vendar glasno oglašanje in razkazovanje moči pogosto že sama pomagata določiti, kateri samec je dominantnejši.

Jelen lahko tehta tudi četrt tone

Navadni jelen je ena največjih prostoživečih živali slovenskih gozdov. Odrasel samec lahko doseže do okoli 250 kilogramov, košute pa do približno 150 kilogramov. Samci imajo značilno rogovje, ki jim vsako pomlad odpade, nato pa znova zraste. 

Čeprav je jelenjad večino leta precej previdna, se njeno vedenje med rukom spremeni. Samci namenjajo veliko energije tekmovanju za košute, zato je to zanje fizično zelo naporno obdobje. Strokovni viri opozarjajo, da lahko pogosto vznemirjanje v času parjenja vpliva na njihovo vedenje in povzroča dodaten stres. 

Najbolj jih boste slišali v mraku

Kdor želi prisluhniti jelenjemu ruku, ima največ možnosti v zgodnjih jutranjih urah in ob večernem mraku, ko je jelenjad tudi sicer najbolj aktivna. Primerna območja so zlasti mirnejši gozdovi, gozdne jase in predeli, kjer se gozd srečuje z odprtimi površinami. 

Toda prav v času, ko je naravni spektakel najbolj zanimiv za obiskovalce in fotografe, živali potrebujejo tudi največ miru.

Jelenu se zaradi dobre fotografije ni primerno približevati, ga klicati, poskušati izzvati njegovo oglašanje ali mu zapirati poti. Opazovanje je najbolje opraviti z večje razdalje, po možnosti z daljnogledom ali teleobjektivom. Med parjenjem so odrasli samci lahko bolj nepredvidljivi, zato je varna razdalja pomembna tako za človeka kot za žival. 

Psi naj bodo pod nadzorom

Zavod za gozdove Slovenije obiskovalce opozarja, da gozdne živali potrebujejo mir. Divjadi ni dovoljeno vznemirjati na mirnih območjih in drugih zanjo pomembnih mestih, psov pa v prosto naravo ni dovoljeno spuščati brez nadzorstva. 

Ob večernem obisku gozda je zato priporočljivo ostajati na poteh, se izogibati približevanju živalim ter zmanjšati nepotreben hrup. Če jelen spremeni smer, se začne umikati ali kaže znake vznemirjenosti zaradi človekove prisotnosti, je to jasen znak, da se je obiskovalec preveč približal.

Naravni spektakel, ki traja le kratek čas

Jelenji ruk je eden najbolj prepoznavnih zvokov jesenskega gozda in traja le nekaj tednov. Značilno globoko oglašanje je mogoče ob ugodnih razmerah slišati tudi na precejšnji razdalji, zaradi česar človek živali pogosto najprej sliši, šele nato – če ima srečo – tudi zagleda.

Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je najlepši način doživljanja ruka tiho poslušanje z varne razdalje. Gozd je v teh tednih sicer lahko glasnejši kot običajno, obiskovalci pa naj bodo toliko tišji. 

* Slike so simbolične