Višja plača, manj denarja? Ti podatki bodo marsikoga presenetili

Višja plača bi morala pomeniti tudi več denarja v družinskem proračunu. Toda pri nekaterih gospodinjstvih v Sloveniji računica ni tako preprosta. Zaradi višjih davčnih obremenitev in hkratnega zmanjševanja socialnih transferjev se lahko zgodi, da se povišanje bruto plače v denarnici skoraj ne pozna. V določenem modelnem primeru lahko družini po povišanju ostane celo nekoliko manj denarja kot prej.

Na to opozarja Poročilo o razpoložljivem dohodku 2025 Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki analizira, kako se pri različnih družinah ob spreminjanju plače spreminjajo davki, socialni transferji in končni razpoložljivi dohodek.

Plača zraste, hkrati pa začnejo izginjati prejemki

Težava nastane predvsem zato, ker povišanje plače ne vpliva samo na znesek, ki ga zaposleni prejme iz dela. Ko se dohodek poveča, se lahko zmanjšajo denarna socialna pomoč, otroški dodatek ali subvencija najemnine, hkrati pa se poveča davčno breme.

Rezultat je lahko precej drugačen, kot bi pričakovali ob pogledu na višjo bruto plačo.

Poročilo ta pojav opisuje kot past nizkih plač. Gre za kazalnik, ki pokaže, kolikšen del dodatnega zaslužka gospodinjstvo dejansko izgubi zaradi višjih obveznosti in nižjih socialnih transferjev.

Pri eni od družin izguba preseže ves dodatni zaslužek

Najbolj izstopa primer enostarševske družine z dvema otrokoma, od katerih je eden v vrtcu, drugi pa učenec.

Pri modelnem izračunu, ki primerja položaj ob minimalni plači s položajem pri plači v višini 75 odstotkov povprečne plače, se zaradi sprememb davkov in socialnih transferjev izgubi kar 103 odstotke dodatnega bruto zaslužka.

Preprosteje povedano: bruto plača je višja, vendar se razpoložljivi dohodek družine nekoliko zmanjša. Povišanje plače namreč spremlja tolikšen upad transferjev in povečanje obremenitev, da je skupni učinek negativen.

Zelo podoben rezultat poročilo kaže pri paru z dvema otrokoma, pri čemer je eden vrtčevski otrok, drugi pa učenec. V tem primeru se izgubi 100 odstotkov dodatnega bruto zaslužka.

To pomeni, da se dodatni zaslužek v celoti izniči in razpoložljivi dohodek družine kljub višji bruto plači ostane praktično nespremenjen.

Ne pomeni, da bi država vzela celotno povišico

Podatka o 103 oziroma 100 odstotkih ne gre razumeti tako, da bi zaposleni ves dodatni zaslužek neposredno plačal državi.

Ključna je kombinacija različnih učinkov. Del razlike predstavljajo davki in prispevki, pomemben del pa predstavlja zmanjšanje socialnih prejemkov, do katerih je bila družina zaradi nižjih prihodkov prej upravičena.

Pri izračunu so upoštevani denarna socialna pomoč, subvencija najemnine in pri družinah z otroki tudi otroški dodatek. Pri parih je za ta izračun predpostavljeno, da je druga odrasla oseba brezposelna.

Zato ugotovitev tudi ne pomeni, da se bo enako zgodilo vsaki družini z dvema otrokoma, ki dobi povišico. Gre za modelne primere z natančno določenimi okoliščinami.

Samski brez otrok so v precej drugačnem položaju

Kako pomembna je sestava gospodinjstva, kaže primer samske osebe brez otrok.

Pri enakem modelnem zvišanju plače ta zaradi višjih obremenitev in izgube transferjev izgubi približno 42 odstotkov dodatnega bruto zaslužka. To pomeni, da se več kot polovica dodatnega zaslužka vendarle odrazi v višjem razpoložljivem dohodku.

Razlika med posameznimi gospodinjstvi je torej lahko zelo velika.

Razpoložljivi dohodek ni isto kot plača na računu

Pri razumevanju podatkov je pomembno tudi, kaj ministrstvo šteje kot razpoložljivi dohodek.

Ta v poročilu ne pomeni samo neto plače, ampak vključuje neto plačo, denarno socialno pomoč, otroški dodatek in subvencijo najemnine. Zato lahko zaposleni po povišici prejme višjo neto plačo, skupni mesečni dohodek njegovega gospodinjstva pa se poveča bistveno manj ali se v posameznih primerih celo zniža.

Poročilo opozarja na učinek, ki lahko zmanjšuje motivacijo za višji zaslužek

Ministrstvo v ključnih ugotovitvah opozarja, da lahko medsebojno delovanje davčnega sistema in socialnih transferjev povzroči, da se višji zaslužek delno ali celo v celoti izniči.

To lahko zmanjšuje finančno spodbudo za povečanje delovne aktivnosti oziroma za višji zaslužek, saj dodaten bruto prihodek ne pomeni nujno enakega povečanja denarja, ki gospodinjstvu na koncu dejansko ostane.

Pri tem je treba poudariti, da gre za simulacije. Poročilo temelji na metodologiji OECD in modelu TaxBEN, uporabljeni pa so parametri slovenskega davčnega sistema in sistema socialnih transferjev, veljavni od 1. aprila 2025 dalje. Dejanski položaj posamezne družine je lahko drugačen, saj je odvisen od višine dohodkov, števila in starosti otrok, premoženja ter pravic, ki jih gospodinjstvo uveljavlja.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – Poročilo o razpoložljivem dohodku 2025, Slike so simbolične