Nekoč brez tega ni bilo jeseni, teh deset običajev Pomurje ni pozabilo

Jesen v Pomurju že od nekdaj ni pomenila le hladnejših juter in krajših dni. To je bil predvsem čas spravila pridelkov, trgatev, skupnega dela in druženja, ko so se na domačijah srečevali sorodniki, sosedje in prijatelji.

Marsikatero opravilo, za katero je bilo nekoč potrebnih veliko pridnih rok, so danes prevzeli stroji. Kljub temu številne navade niso povsem izginile. Ponekod jih še vedno izvajajo na domačijah, drugod jih ohranjajo društva, vasi in turistični delavci ter jih prenašajo na mlajše generacije.

1. Trgatev, ko se delo spremeni v praznik

Le malo jesenskih opravil je s Pomurjem povezanih tako močno kot trgatev. V Prlekiji je mogoče slišati tudi izraz »brotva«, skupno pa ji je bilo od nekdaj to, da ni predstavljala zgolj dela v vinogradu.

Na trgatev so prišli sorodniki, prijatelji in sosedje, delo pa so spremljali pogovor, pesem, hrana in dobro razpoloženje. Podobno je marsikje še danes. Trgatev tako ostaja eden najbolj prepoznavnih jesenskih družabnih običajev Pomurja.

2. Klopotec še vedno oznanja čas trgatve

Preden pridejo na vrsto škarje in vedra za grozdje, se po vinorodnih predelih oglasi klopotec. Njegova prvotna naloga je bila odganjanje ptic od dozorevajočega grozdja, sčasoma pa je postal eden izmed simbolov vinogradniške krajine.

Tradicija ostaja posebej živa v Prlekiji. Avgusta 2026 so klopotec znova postavili tudi na Glavnem trgu v Ljutomeru, kjer bo stal do martinovega. V Filovskem Gaju pa društveni klopotec postavljajo že več kot dve desetletji.

Tudi pospravljanje klopotca ob koncu vinogradniškega leta je ponekod postalo poseben dogodek.

3. Prešanje grozdja na stari način

Ko je bilo grozdje obrano, dela še zdaleč ni bilo konec. Sledilo je stiskanje oziroma prešanje grozdja, iz katerega je pritekel sladek mošt.

Sodobne kleti danes uporabljajo povsem drugačno opremo, toda stare lesene preše še niso izginile. V Filovskem Gaju denimo ohranjajo tradicijo trgatve in prešanja na stari način, pri čemer imajo tudi prešo iz leta 1837.

Prav prikazi prešanja so danes eden od načinov, kako mlajšim pokazati, koliko dela je bilo nekoč potrebno, preden je grozdje iz vinograda prišlo v kozarec.

4. Lüpanje oziroma kožühanje koruze

Nekoč je bilo jeseni pred številnimi hišami mogoče videti velike kupe koruze. Družina in sosedje so se zvečer zbrali ter storž za storžem odstranjevali ličje. V različnih delih Pomurja so opravilu rekli ličkanje, lüpanje ali kožühanje koruze.

To ni bilo le delo. Ob kupu koruze se je klepetalo, pripovedovalo zgodbe, pelo in šalilo.

Čeprav danes večino dela opravijo stroji, običaj še ni izginil. V Gančanih na primer Turistično društvo Sodar med starimi običaji ohranja prav trganje in lüpanje koruze po starem, podobne prikaze pa pripravljajo tudi drugod po Pomurju.

5. Buče in pobiranje bučnic

Oranžni in rumeni kupi buč so ena najbolj značilnih podob pomurskih njiv ob koncu poletja in v začetku jeseni.

Posebno mesto imajo oljne buče, katerih semena se uporabljajo za izdelavo bučnega olja. Nekoč je bilo razpolavljanje buč in pobiranje semen predvsem ročno delo, pri katerem je pogosto sodelovala vsa družina. Danes na večjih površinah delo opravljajo stroji, vendar je mogoče ročno spravilo še vedno videti.

Da spomin na opravilo ostaja živ, kažejo tudi medgeneracijske dejavnosti. V Domu starejših Lendava so denimo septembra 2026 skupaj čistili buče, pobirali semena in luščili koruzo.

6. Obiranje jabolk iz starih sadovnjakov

Jesen v Pomurju diši tudi po jabolkih. Sadovnjaki so bili nekoč pomemben del številnih domačij, sadje pa so skrbno pobirali in shranjevali za zimo ali predelali.

Ponekod poskušajo ohraniti tudi stare sorte jablan in tradicionalni način obiranja. Turistično društvo Bogojina je denimo pripravilo jesensko druženje z obiranjem starih sort jabolk v sadovnjaku nad Bogojino, kjer so obiskovalcem predstavili tudi načine, kako so sadje pobirali predniki.

Obiranje jabolk sicer danes ni več takšen skupnostni dogodek kot nekoč, vendar je v pomurskih sadovnjakih september in oktober še vedno čas intenzivnega spravila sadja.

7. Kostanjevi pikniki

Ko se večeri ohladijo, pride čas za kostanj. Pečen kostanj, druženje na prostem in prvi topli napitki so postali skoraj nepogrešljiv del pomurske jeseni.

Kostanjeve piknike danes pripravljajo številna društva in krajevne skupnosti. V Murski Soboti je tradicionalni kostanjev piknik v mestnem parku že vrsto let jesensko druženje otrok in družin.

Drugod jih povezujejo s pohodi, zaključki društvenih sezon ali martinovanji. Čeprav ne gre za kmečko opravilo v klasičnem pomenu, je druženje ob pečenem kostanju postalo ena najbolj trdoživih jesenskih navad.

8. Zahvala za pridelke

Ko so bili pridelki večinoma pod streho, je prišel tudi čas za zahvalo.

Zahvalna nedelja ostaja del jesenskega dogajanja v številnih pomurskih župnijah. Pred oltarje prinašajo sadje, zelenjavo, žita, buče, koruzo, kruh in druge pridelke ter se z njimi simbolično zahvalijo za letino.

V Beltincih so denimo pred zahvalno nedeljo cerkev okrasili s številnimi domačimi pridelki, podobno tradicijo pa ohranjajo tudi na Razkrižju in drugod po Pomurju.

Gre za običaj, ki povezuje vero, kmetijstvo in hvaležnost za pridelano hrano.

9. Trejzino senje

Jeseni niso oživela le polja in vinogradi, temveč tudi sejmišča.

Med najbolj znanimi pomurskimi jesenskimi tradicijami je Trejzino senje v Murski Soboti, ki vsako leto poteka 15. oktobra, na god svete Terezije Avilske. Gre za sejem z dolgo tradicijo, mestno središče pa še danes napolni več sto prodajalcev, rokodelcev, domačih obrtnikov in obiskovalcev.

Čeprav je današnja ponudba precej drugačna kot pred desetletji, je bistvo sejma ostalo podobno – srečanje ljudi, trgovanje in druženje.

10. Martinovanje in krst mošta

Jesenski krog vinogradniških običajev se simbolično zaključi novembra, ko pride martinovo.

Takrat naj bi se po ljudskem izročilu mošt spremenil v vino, osrednji del številnih prireditev pa ostaja šaljivi oziroma simbolični krst mošta.

V Pomurju tradicijo ohranjajo v številnih krajih. V Moravskih Toplicah je tudi za leto 2026 napovedan že 25. Martinov pohod, ki ga zaključuje tradicionalni krst mošta. V Filovskem Gaju pa mlado vino na Martinovo nedeljo tudi blagoslovijo.

Martinovanje je tako še danes eden najživahnejših dokazov, da se stari običaji lahko spreminjajo, ne da bi povsem izginili.

Stara opravila so postala družabni dogodki

Marsikaj se je v nekaj desetletjih močno spremenilo. Koruzo ličkajo stroji, grozdje stiskajo sodobne preše, bučna semena pobirajo kombajni, za spravilo pridelkov pa ni več potrebna skoraj celotna vas.

Toda prav zato imajo prikazi starih opravil in vaška druženja danes drugačen pomen. Ne gre več zgolj za delo, temveč za ohranjanje spomina, znanja in skupnosti.

In sodeč po številnih trgatvah, ličkanjih, martinovanjih, sejmih in drugih dogodkih po Pomurju se nekaterim jesenskim navadam še dolgo ni treba bati, da bi povsem utonile v pozabo.

Foto: Arhiv Pomurec