VIDEO: Kristjan Vozlič: Če opazite te spremembe, nikar ne odlašajte s pregledom

Rožnati oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk, ki ostaja ena najpogostejših oblik raka pri ženskah. Specialist ginekologije in porodništva Kristjan Vozlič ob tem opozarja, da lahko prav zgodnje odkrivanje bolezni odločilno vpliva ne le na možnosti preživetja, temveč tudi na zahtevnost zdravljenja in kakovost življenja po njem.

Kot je pojasnil Kristjan Vozlič, doktor medicine, specialist ginekologije in porodništva, je zgodnje odkrivanje raka dojk izredno pomembno, saj omogoča uspešnejše in manj invazivno zdravljenje.

»Zgodnje odkrivanje raka je pomembno predvsem zaradi uspešnosti in čim manj invazivne terapije, kar hkrati pomeni čim boljšo kakovost življenja po zdravljenju in lažjo vključitev žensk nazaj v njihovo življenje,« je poudaril.

Razlike so po njegovih besedah izrazite tudi pri preživetju. Če je rak odkrit v zgodnji fazi in je lokalno omejen, lahko preživetje dosega okoli 96 odstotkov. Pri lokalno napredovali bolezni se delež zniža na približno 86 odstotkov, pri že razsejani bolezni pa na okoli 20 odstotkov.

Zato je pomembno, da ženske poznajo svoje telo in ob spremembah ne čakajo.

Samopregledovanje že od dvajsetega leta

Vozlič priporoča, da ženske z rednim mesečnim samopregledovanjem dojk začnejo približno pri 20. letu starosti.

Najprimernejši čas za pregled je med 7. in 11. dnem od začetka menstruacije, saj so takrat dojke zaradi hormonskih sprememb praviloma manj napete, občutljive in boleče.

Redni pregledi so pomembni predvsem zato, da ženska spozna svoje dojke in lažje prepozna spremembo, ki je prej ni bilo.

»Pomembno je, da ženska spozna svoje dojke, ker se v njih vedno nekaj dogaja,« je povedal Vozlič. Pozornost je treba nameniti predvsem novim spremembam oziroma tistim, ki se začnejo spreminjati, postanejo moteče ali drugačne oblike.

Katere spremembe so lahko opozorilni znak?

Med spremembami, pri katerih je potreben pregled, Vozlič izpostavlja predvsem zatrdline nepravilne oziroma grčaste oblike, ki so slabo premakljive ali nepremakljive.

Pozornost zahtevajo tudi izcedki iz bradavice, še posebej enostranski in krvavi, ter spremembe na koži dojk.

Če ženska zatipa zatrdlino, je prvi korak obisk osebnega zdravnika ali ginekologa, ki opravi pregled ter jo po potrebi napoti v ambulanto za bolezni dojk.

Ob tem Vozlič pomirja, da zatrdlina še zdaleč ne pomeni nujno raka. Po njegovih navedbah se pri približno treh do šestih odstotkih žensk, ki zaradi težav z dojkami opravijo diagnostiko, na koncu izkaže, da gre za rakavo spremembo. Večina odkritih sprememb je torej nerakavih.

Posebej pozorne naj bodo tudi ženske v štiridesetih

Tveganje za raka dojk s starostjo narašča. Vozlič je opozoril predvsem na skupino žensk v štiridesetih letih, ki še niso vključene v redni presejalni program.

Po podatkih, ki jih je navedel, pri ženskah v tridesetih letih za rakom dojk zboli približno ena od 200 žensk, v štiridesetih pa približno ena od 60 do 70 žensk. Po 50. letu je razmerje približno ena na 40.

Ne glede na starost pa velja enako pravilo – ob sumljivi spremembi je potreben pregled.

DORA omogoča odkrivanje bolezni še pred pojavom simptomov

Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju bolezni ima presejalni program DORA.

Ženske med 50. in 69. letom so na mamografijo povabljene vsaki dve leti. Vozlič je mamografijo označil za zlati standard pri diagnostiki dojk, predvsem pri starejših ženskah.

»Prednost DORE je zgodnje odkrivanje raka, pogosto takrat, ko simptomi še niso razviti,« je pojasnil in ženskam svetoval, naj se na prejeta vabila odzovejo.

Spregovoril je tudi o načrtih za širitev programa, po katerih bi bile v prihodnje v presejanje vključene ženske med 45. in 74. letom.

Pomembni so tudi gibanje, prehrana, alkohol in kajenje

Na nekatere dejavnike tveganja, denimo genetiko, spol in starost, posameznica ne more vplivati. Drugače pa je pri življenjskem slogu.

Med dejavniki, na katere je mogoče vplivati, Vozlič izpostavlja redno gibanje, zdravo prehrano, primerno telesno težo ter omejevanje alkohola in kajenja.

Opozoril je tudi, da so med slovenskimi regijami opazne razlike v pojavnosti raka dojk. V Pomurju je po njegovih besedah pojavnost za zdaj nižja kot v nekaterih drugih delih Slovenije.

Rak v družini še ne pomeni nujno dednega raka

Če se rak dojk pojavlja v družini, je treba ločevati med družinsko pojavnostjo in dedno oziroma genetsko obliko bolezni.

Dedni raki predstavljajo približno deset odstotkov vseh primerov, je pojasnil Vozlič. Večja previdnost je smiselna predvsem, če je bližnja sorodnica za rakom dojk zbolela pred 50. letom, če je za isto boleznijo zbolelo več sorodnic po isti krvni liniji ali če je v družini že bila potrjena genetska mutacija.

V teh primerih je mogoč posvet z zdravnikom in po potrebi napotitev na Onkološki inštitut na genetsko svetovanje oziroma testiranje.

»Vzemite si pet do deset minut zase«

Vozlič je ob koncu pogovora izpostavil tri ključne nasvete.

Na prvem mestu je mesečno samopregledovanje dojk.

»Ženske naj si vsak mesec vzamejo tistih pet do deset minut zase in za svoje dojke, da jih pogledajo, spoznajo in poslušajo svoje telo,« je poudaril.

Drugi nasvet je, da ob zaznani spremembi ne odlašajo z obiskom zdravnika in odgovorov ne iščejo zgolj na spletu.

Tretji pa je skrb za zdrav življenjski slog – dovolj gibanja, primerna telesna teža, zdrava prehrana ter pozitiven pogled na življenje in prihodnost.

* Slike so simbolične