Za socialno pomoč 20 milijonov evrov mesečno, poglejte, kdo jo prejema

Mesečni strošek države za izplačila denarne socialne pomoči se vztrajno giblje okoli 20 milijonov evrov, četudi število upravičencev v zadnjih letih upada. O tem, kdo so prejemniki, ni celovitih evidenc. Med tujci jih je daleč največ iz BiH, Kosova in Makedonije, za Rome podatka ni, med brezposelnimi pa jih to pomoč prejema okoli četrtina.

V Sloveniji bo v nedeljo potekal posvetovalni referendumom o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Uveljaviti jo je mogoče, če dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisane meje in so hkrati izpolnjeni tudi drugi določeni pogoji.

Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za njeno dodelitev in višino. Višina je odvisna od dohodkov, pa tudi od števila družinskih članov, prihrankov, zagotovljene oskrbe, to je bivanja, prehrane na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izročilne pogodbe ali drugega pravnega posla, ter morebitnega obstoja krivdnega razloga, denimo neuveljavljanja dolžnosti preživljanja s strani polnoletnih otrok.

V osnovi, to je za prvo odraslo osebo, samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu, trenutno znaša 507,43 evra. Za prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec, je določena pri 639,36 evra, za prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec, pa denimo pri 766,22 evra. Opredeljeni so še nekateri drugi zneski.

Število upravičencev pada že od leta 2020

Število upravičencev denarne socialne pomoči že od leta 2020 upada. Iz podatkov ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve je razvidno, da jih je bilo 1. decembra 2020 105.778, 1. julija letos, za katerega so na voljo zadnji podatki, pa le še 67.181. Znesek vseh denarnih socialnih pomoči je tako 1. decembra leta 2020 znašal 23,70 milijona evrov, 1. julija letos pa 19,93 milijona evrov. Na tej ravni se sicer kljub manj upravičencem giblje že dlje časa.

* prejemnik lahko prejme transfer zase in za svoje družinske člane, zato je število upravičencev večje od števila prejemnikov ** 1. julij Vir: ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, s podatki o narodnosti upravičencev do te pravice ne razpolagajo, tako da ni jasno, koliko med njimi jih je denimo Romov, prav tako na tem vladnem resorju ne vodijo ločenih podatkov glede na invalidnost ali zdravstvene težave prejemnikov. So pa za obdobje med letoma 2022 in 2025 zbrali podatke o njihovem državljanstvu.

Lani je bilo med tujci daleč največ prejemnikov državljanov BiH, v povprečju 1468 na mesec, skupaj jim je država tako v povprečju mesečno nakazala nekaj manj kot 530.000 evrov. Sledili so Kosovci (896, 390.800 evrov), Makedonci (510, 223.300 evrov), več kot 100.000 evrov povprečno na mesec so prejeli še državljani Makedonije in Srbije, več kot 20.000 evrov pa državljani Hrvaške, Ukrajine, Bolgarije, Rusije, Sirije in Afganistana.

* prejemnik lahko prejme transfer zase in za svoje družinske člane, zato je število upravičencev večje od števila prejemnikov, Vir: ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve

Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje medtem izhaja, da je konec avgusta denarno socialno denarno pomoč prejemalo 16.684 oz. 37,4 odstotka vseh brezposelnih, od tega 10.265 oz. 61,8 odstotka vseh dolgotrajno brezposelnih. Po grobi oceni - primerljivih podatkov za natančen izračun ni - je torej med prejemniki te pomoči okoli četrtina brezposelnih.

Statistike o trajanju pravice ni, nadzor okrepljen

Koliko časa v povprečju traja ta pomoč, ni znano, saj ministrstvo te statistike ne vodi. "Menimo, da bi bila takšna evidenca lahko zavajajoča, saj med upravičenci do denarne socialne pomoči niso le brezposelne osebe, ampak tudi osebe oziroma družine z nizkimi dohodki, na primer zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo samostojno ali kmetijsko dejavnost, starejše osebe, osebe, trajno nezmožne za delo in tako dalje," so navedli za STA.

Prav tako ni na voljo podatkov o številu in naravi zlorab pravic iz javnih sredstev. To namreč po navedbah ministrstva ni v celoti v njihovi pristojnosti, saj gre lahko pri zlorabah tudi za kaznivo dejanje, kar pa ugotavlja sodišče. Poleg tega ni mogoče ločiti med neupravičeno prejetimi sredstvi, ki so nastala zaradi ravnanja posameznikov, na primer lažnega prikazovanja okoliščin, ali zaradi nastanka sprememb, denimo poročanja o spremembah po obdelavi podatkov za izplačilo pravic, zaradi česar se izplača že dodeljeni znesek, po novi odločbi pa nastane dolg, so poudarili.

Je pa ministrstvo dolžno izvajati nadzor nad porabo javnih sredstev iz naslova pravic iz javnih sredstev, zato je sprejelo številne ukrepe, so zagotovili.

Možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev so se po njihovih besedah sicer zmanjšale že zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz 48 uradnih evidenc podatkov upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo.

Dodatno je v informacijskem sistemu vzpostavljen sistem zastavic - ko iz uradne evidence, s katero je sistem povezan, pride podatek o spremembi okoliščine, ki je bila podlaga za odločanje (smrt, sprememba prebivališča, izpis iz evidence brezposelnih, vpis ali izpis iz vrtca, status šolajočega in podobno), center za socialno delo po uradni dolžnosti ponovno odloča o priznani pravici, so spomnili na ministrstvu.

Opozorili so še, da morajo upravičenci sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če jih prikazujejo lažno ali jih zamolčijo, lahko center za socialno delo v treh letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja, oseba pa tri mesece od dokončnosti te odločbe pravice ne more uveljaviti in mora neupravičeno prejeta sredstva vrniti.

V posameznih primerih lahko centri na policijo podajo tudi kazensko ovadbo zoper storilca, osumljenega kaznivega dejanja goljufije.

Pomanjkljivost odsotnost evidenc o dohodkih in premoženju v tujini

Na ministrstvu trenutno pomanjkljivost sistema, ne pa tudi zakonskih določb, vidijo v pomanjkanju uradnih evidenc o dohodkih in premoženju v tujini oz. povezljivosti z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države.

To so uredili z dopolnitvijo vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev z izjavo osebe o dohodkih oziroma premoženju v tujini. "Gre torej za odločanje na podlagi izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se pozneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame," so poudarili.

Preverjajo tudi stanje na tujih transakcijskih računih. "Če ima upravičenec in njegov družinski član odprt transakcijski račun v tujini in je ta račun prijavil na Finančni upravi RS, se podatek zapiše v informacijski sistem, ki strokovnega delavca opozori, da mora od imetnika tujega transakcijskega računa pridobiti stanje na tujem transakcijskem računu," so povzeli.

So se pa v preteklosti pojavljale tudi težave v povezavi s fiktivnimi prijavami prebivanja v Sloveniji, so še spomnili na ministrstvu in pristavili, da zakonodaja zdaj vsebuje varovalko, ki določa, da mora upravičenec do pravic iz javnih sredstev v naši državi tudi dejansko prebivati.

Vir: STA, Slike so simbolične