Referendumi v Pomurju postregli s presenečenji: Ponekod izenačeno, drugod odločal en sam glas

Referendumski rezultati so pokazali zanimive razlike med Pomurjem in preostalo Slovenijo. Medtem ko so volivci na državni ravni zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, je ta v Pomurju dobila večinsko podporo. Razlike so se pokazale tudi med posameznimi pomurskimi volilnimi okraji, ponekod pa je o rezultatu odločal en sam glas.

Nedeljski referendumi so v Pomurju prinesli nekoliko drugačno sliko kot na ravni celotne države. Volivci v petih pomurskih volilnih okrajih, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota 1, Murska Sobota 2 in Gornja Radgona, so namreč večinsko podprli vse štiri referendumske predloge.

Najopaznejša razlika se je pokazala pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Na državni ravni jo je po delnih neuradnih rezultatih zavrnilo 51,3 odstotka volivcev, v Pomurju pa jo je podprlo 51,7 odstotka tistih, ki so oddali svoj glas.

Največja razlika pri RTV-prispevku

Pomurski volivci so večinsko podprli tudi vse tri predloge na posvetovalnih referendumih. Največ podpore je dobilo pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom, za katero je glasovalo 63,6 odstotka volivcev.

Omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav je podprlo 55,5 odstotka pomurskih volivcev, ukinitev obveznega RTV-prispevka pa 55,3 odstotka.

Prav pri zadnjem vprašanju je bilo odstopanje od državnega povprečja največje. Delež podpornikov ukinitve RTV-prispevka je bil v Pomurju za približno 5,3 odstotne točke višji kot na ravni države, kjer je bil rezultat skoraj povsem izenačen.

Lendava najbolj naklonjena predlogom, Murska Sobota 2 izstopala

Razlike so se pokazale tudi znotraj Pomurja. Največjo podporo noveli zakona o parlamentarni preiskavi so zabeležili v volilnem okraju Lendava, kjer je zanjo glasovalo 56,7 odstotka volivcev. Tam je bila izrazita tudi podpora ukinitvi RTV-prispevka, ki je dosegla 59,7 odstotka.

Drugače so odločali volivci v okraju Murska Sobota 2. To je bil edini pomurski volilni okraj, v katerem je večina nasprotovala tako noveli zakona o parlamentarni preiskavi kot ukinitvi RTV-prispevka.

Novelo je podprlo 45,9 odstotka volivcev. Pri vprašanju RTV-prispevka pa je bila razlika še posebej majhna. Za ukinitev je glasovalo 6279 volivcev, proti pa 6420, kar pomeni razliko 141 glasov.

Na manjših voliščih več podpore noveli

Podatki razkrivajo tudi razlike med večjimi in manjšimi volišči. Na 21 večjih voliščih, ki imajo najmanj 800 volilnih upravičencev in so večinoma v mestnih središčih, je novelo zakona o parlamentarni preiskavi podprlo 48,5 odstotka volivcev. Na 124 manjših voliščih, ki so pretežno na podeželju, pa je bila podpora višja in je znašala 55,6 odstotka.

Opazna razlika se je pokazala tudi med predčasnim glasovanjem in glasovanjem na referendumsko nedeljo. Med 2472 Pomurci, ki so glasovali predčasno, je novelo podprlo le 28 odstotkov volivcev, medtem ko je bila na dan referenduma podpora 53,1-odstotna.

Na posebnih voliščih OMNIA, kjer je zunaj domačega okraja glasovalo 224 pomurskih volivcev, je novelo podprlo 35,9 odstotka.

Lendava z najnižjo volilno udeležbo v Sloveniji

Pomurje je od državnega povprečja odstopalo tudi po volilni udeležbi. Na volišča je v petih pomurskih okrajih prišlo 47,7 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je bila udeležba na državni ravni približno 54,6-odstotna.

Najnižjo udeležbo med vsemi volilnimi okraji v Sloveniji so zabeležili prav v Lendavi, kjer je glasovalo 42,9 odstotka upravičencev.Na dvojezičnih voliščih ob slovensko-madžarski meji je bila udeležba 43,8-odstotna, drugod v Pomurju pa je dosegla 50,7 odstotka.

Med posameznimi volišči z najmanj sto volilnimi upravičenci so največjo udeležbo zabeležili v Ivancih, kjer je glasovalo 72 odstotkov upravičencev. Na drugi strani je bila najnižja udeležba v Pušči, in sicer 31,9 odstotka.

Pušča je izstopala tudi po nizki podpori nekaterim referendumskim predlogom. Pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom je tam podprlo 15,6 odstotka volivcev, novelo zakona o parlamentarni preiskavi pa 10,9 odstotka.

Kje so bili volivci najbolj enotni?

Med volišči z izrazito podporo noveli zakona o parlamentarni preiskavi so izstopale Lešane v volilnem okraju Gornja Radgona, kjer je predlog podprlo 84,9 odstotka od 159 volivcev, ki so glasovali.

Pri vprašanju pogojevanja socialne pomoči z družbenokoristnim delom so bili najbolj naklonjeni predlogu v Bolehnečicih, kjer je za glasovalo 89,6 odstotka volivcev.

Še višje deleže podpore so sicer zabeležili na nekaterih zelo majhnih voliščih. V Krncih je na primer predlog podprlo 92,3 odstotka volivcev, vendar je glasovalo le 26 ljudi.

Na nekaterih voliščih odločal en sam glas

Posebej zanimivi so bili rezultati na nekaterih manjših pomurskih voliščih, kjer so bili volivci povsem izenačeni ali pa je o večinski podpori odločal en sam glas. V Zenkovcih je pri glasovanju o noveli zakona o parlamentarni preiskavi 45 volivcev glasovalo za in prav toliko proti.

Popolnoma izenačen izid so zabeležili tudi v Ivanjševcih, kjer je bilo pri istem referendumskem vprašanju 11 glasov za in 11 proti. Enako razmerje so tam zabeležili tudi pri vprašanju ukinitve RTV-prispevka.

V Pordašincih je bilo pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi devet glasov za in devet proti.

Izenačeno je bilo tudi na volišču Bakovci II, kjer je pri referendumu o ukinitvi RTV-prispevka 136 volivcev glasovalo za in 136 proti. Še posebej tesno pa je bilo na volišču Moravske Toplice I, kjer je o večinskem nasprotovanju noveli zakona o parlamentarni preiskavi odločil en sam glas. Za je glasovalo 149 volivcev, proti pa 150.

Različni pogledi tudi znotraj posameznih volišč

Zanimiv je tudi podatek, da so na 75 od skupno 255 pomurskih volišč volivci hkrati večinsko podprli pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom in zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Takšni rezultati kažejo, da podpora posameznim referendumskim predlogom ni bila povsod enaka in da so volivci o različnih vprašanjih odločali različno.

Pred referendumi so stranke SDS, NSi in Demokrati ob podpori Resnice pozivale h glasovanju za vse štiri predloge, medtem ko so Svoboda, SD in Levica zagovarjale glasovanje proti.

Rezultati še niso dokončni

Podatki temeljijo na delnih neuradnih rezultatih Državne volilne komisije z dne 12. oktobra 2026 ob 8.24, ko je bilo preštetih med 99,96 in 99,98 odstotka glasovnic.

Glasovi, oddani po pošti, v rezultate še niso bili vključeni. Državna volilna komisija bo končni izid referendumov ugotovila najpozneje do 30. oktobra.