Ste vedeli, zakaj drevesa jeseni spremenijo barvo? Odgovor je presenetljivo zanimiv

Jeseni se narava obarva v čudovite odtenke rumene, oranžne, rdeče in rjave. Krošnje dreves, ki so še pred nekaj tedni prevladovale v zeleni barvi, se postopoma spremenijo v pisano paleto barv. Toda zakaj se to sploh zgodi? Odgovor se skriva v kemičnih procesih v listih, krajših dnevih in pripravah dreves na zimo.

Zakaj so listi poleti zeleni?

Za zeleno barvo listov je odgovoren klorofil, zeleno barvilo, ki ima ključno vlogo pri fotosintezi. S pomočjo sončne svetlobe rastline iz vode in ogljikovega dioksida proizvajajo sladkorje, ki jim zagotavljajo energijo za rast in razvoj. Spomladi in poleti drevesa proizvajajo velike količine klorofila, zato zelena barva prevladuje in pogosto zakrije druga barvila, ki so prav tako prisotna v listih.

Ko se jeseni dnevi krajšajo in se temperature začnejo zniževati, drevesa postopoma zmanjšujejo proizvodnjo klorofila. Obstoječi klorofil se začne razgrajevati, zelena barva pa bledi. Takrat pridejo do izraza druga barvila, ki so bila v listih prisotna že prej ali pa se začnejo v njih na novo tvoriti.

Od kod prihajajo rumena, oranžna in rdeča barva?

Različni jesenski odtenki so posledica različnih rastlinskih barvil. Prav njihova kombinacija ustvarja značilno pisano podobo jesenskih gozdov.

Rumena barva: zanjo so odgovorni predvsem karotenoidi, med katere spadajo tudi rumenkasti pigmenti, imenovani ksantofili. Ti so v listih prisotni že poleti, vendar jih takrat prekriva klorofil.

Oranžna barva: nastane zaradi karotenoidov, med katerimi je pomemben oranžni pigment karoten.

Rdeča in vijolična barva: povzročajo ju antociani, ki se v nekaterih vrstah dreves jeseni na novo tvorijo v listih. Njihova količina je odvisna tudi od vremenskih razmer in dogajanja v rastlini.

Rjava barva: pogosto je povezana z razgradnjo različnih snovi v listih, pri čemer nastajajo tudi rjavi pigmenti, imenovani tanini, ter drugi produkti razgradnje.

Zakaj drevesa jeseni odvržejo liste?

Listi so za drevo koristni v toplejšem delu leta, vendar pozimi predstavljajo dodatno obremenitev. Ko tla zmrznejo, korenine težje črpajo vodo, listi pa bi jo še naprej izgubljali z izhlapevanjem. Če bi drevo obdržalo vse liste, bi se povečalo tveganje za izsušitev.

Preden list odpade, drevo iz njega poskuša pridobiti in shraniti čim več dragocenih snovi, med drugim dušik in druge hranilne elemente. Na mestu, kjer je listni pecelj povezan z vejo, se postopoma oblikuje ločitvena plast. Ko je ta dovolj razvita, se list loči od veje in odpade.

Iglavci so pri tem posebni, saj večina njihovih iglic ne odpade hkrati jeseni. Njihove iglice so prilagojene na hladnejše razmere in manjše izgube vode, čeprav tudi pri njih posamezne iglice sčasoma odpadajo. Izjema so na primer macesni, ki jeseni porumenijo in odvržejo iglice.

Zakaj so nekatere jeseni bolj pisane kot druge?

Morda ste opazili, da je gozd v eni jeseni izjemno barvit, v drugi pa listi hitro porjavijo in odpadejo. Na intenzivnost jesenskih barv vpliva več dejavnikov.

Pomembno vlogo ima vreme. Sončni dnevi in hladne noči, ko temperature padejo, vendar ne pride do močne zmrzali, pogosto ustvarijo ugodne razmere za razvoj intenzivnih rdečih odtenkov. Svetloba spodbuja tvorbo antocianov, hladnejše noči pa lahko pomagajo pri njihovem kopičenju.

Tudi količina vode je pomembna. Če je poletje zelo sušno, so lahko drevesa pod stresom, listi pa lahko začnejo prezgodaj odpadati, še preden se razvijejo najlepši jesenski odtenki. Po drugi strani lahko dolgotrajno toplo in oblačno vreme vpliva na manj izrazito obarvanost.

Na končni videz vplivajo tudi drevesna vrsta, stanje drevesa, rodovitnost tal in količina sončne svetlobe, ki jo listi prejmejo.

Ali drevesa vedo, kdaj je čas za jesen?

Drevesa se na spremembe letnih časov odzivajo predvsem s pomočjo dolžine dneva, ki je zanje zanesljiv signal bližajoče se zime. Temperatura in vremenske razmere nato dodatno vplivajo na hitrost ter potek jesenskih sprememb. Prav zato se jesensko obarvanje ne začne vsako leto na isti datum. Čeprav lahko toplo vreme začetek sprememb nekoliko zamakne, se drevesa na krajšanje dneva odzivajo tudi neodvisno od trenutnih temperatur.