Je Slovenija res dežela domače hrane? Poglejte, kaj razkrivajo številke

Slovenija pri večini osnovnih živil ne pridela dovolj hrane za lastne potrebe. Najnovejši podatki razkrivajo, da doma pridelamo le tretjino potrebnega krompirja in približno petino sadja. Pri enem živilu pa je zgodba povsem drugačna.

Danes, 16. oktobra, obeležujemo svetovni dan hrane, ki letos poteka pod geslom »Inovacije danes. Prehrana za jutri«. Ob tej priložnosti je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o pridelavi, samooskrbi in cenah hrane, ki razkrivajo zanimivo sliko slovenske prehranske oskrbe.

Čeprav imamo v Sloveniji številne kmetije in dolgo tradicijo pridelave hrane, pri večini živil domača proizvodnja ne zadostuje za pokritje vseh potreb prebivalstva.

Krompirja pridelamo le tretjino, sadja še precej manj

Podatki za leto 2025 kažejo, da je bila stopnja samooskrbe s krompirjem zgolj 34-odstotna. To pomeni, da je domača pridelava pokrila približno tretjino potrebnih količin. Še nekoliko nižja je bila samooskrba z zelenjavo, ki je znašala 32 odstotkov, medtem ko smo pri sadju dosegli le 21-odstotno samooskrbo.

Precej bolje nam gre pri mesu, kjer je stopnja samooskrbe znašala 85 odstotkov, in pri žitih, kjer je dosegla 74 odstotkov. Edino živilo med navedenimi skupinami, pri katerem smo pridelali več, kot smo porabili, je bil med. Stopnja samooskrbe z njim je znašala 133 odstotkov, kar pomeni, da je domača pridelava za tretjino presegla domačo porabo.

Slovenske njive se spreminjajo: Krompirja in buč vse manj

Zanimive spremembe so opazne tudi pri pridelavi poljščin. Leta 2025 smo v Sloveniji pridelali približno 170.000 ton pšenice, skoraj 61.000 ton krompirja in nekaj manj kot 11.000 ton soje.

V primerjavi z letom 2015 se je pridelava krompirja zmanjšala za 33 odstotkov, buč za olje za 44 odstotkov, fižola za zrnje pa za 28 odstotkov.

Po drugi strani se je pridelava soje povečala za kar 134 odstotkov, sončničnih semen za 65 odstotkov, oljne ogrščice in repice pa za 54 odstotkov.

Spremembe so opazne tudi pri zelenjavi. Pridelava stročjega fižola se je v desetih letih zmanjšala za 57 odstotkov, paprike za 39 odstotkov, medtem ko smo bučk pridelali za 101 odstotek več.

Vir: SURS

Več hrane uvozimo, kot izvozimo

Odvisnost od uvoza potrjujejo tudi podatki o zunanji trgovini. Slovenija je lani vrednostno uvozila sedemkrat toliko užitnih vrtnin ter nekaterih korenov in gomoljev, kot jih je izvozila.

Pri proizvodih iz vrtnin, sadja in oreščkov je bila vrednost uvoza šestkrat večja od izvoza, pri ribah, rakih in mehkužcih pa štirikrat večja.

Podatki tako kažejo, da ima uvožena hrana pomembno vlogo pri oskrbi slovenskega trga. To sicer ne pomeni, da je tolikšen delež vsakega posameznega živila na trgovskih policah uvožen, saj stopnja samooskrbe prikazuje razmerje med domačo pridelavo in domačo porabo.

Vir: SURS

Kaj pa cene hrane?

Ob svetovnem dnevu hrane so zanimivi tudi podatki o cenah. Septembra letos je bila hrana v povprečju za 0,9 odstotka cenejša kot septembra lani, vendar so se cene posameznih živil precej razlikovale.

Najbolj se je podražilo zamrznjeno sadje, in sicer za 22,2 odstotka. Sveže ali ohlajene zelene stročnice so bile dražje za 21,2 odstotka, plodovke pa za 14,5 odstotka.

Na drugi strani so se maslo in druge maščobe, pridobljene iz mleka, pocenili za 18,3 odstotka, sladkor za 15,7 odstotka, surovo in polnomastno mleko pa za 12,8 odstotka.

Vir: SURS

Koliko hrane imamo na voljo?

Po podatkih SURS je imel prebivalec Slovenije lani v povprečju na voljo 129 kilogramov sadja, 110 kilogramov zelenjave, 90 kilogramov mesa in 78 kilogramov krompirja.

Skupno je bilo prebivalcem na voljo približno 509.000 ton sadja in zelenjave. Če bi to količino naložili na tovornjake z nosilnostjo 25 ton, bi jih potrebovali več kot 20.000. Kolona takšnih tovornjakov bi bila dolga skoraj 300 kilometrov.

Svetovni dan hrane tako ponuja priložnost za razmislek o tem, koliko hrane pridelamo doma, koliko je uvozimo in kako pomembna je domača kmetijska pridelava za oskrbo prebivalstva.