LOKALNO
FOTO: Od Plečnikove cerkve do slikovitih vinogradov, tako umetniki vidijo Bogojino
Člani likovne sekcije Likos Murska Sobota so se s slikarskega razstava »Bogojina skozi oči ljubiteljskih slikarjev« vključili v praznovanje 50-letnice Kulturnega društva Jožef Košič Bogojina. Na razstavi je sodelovalo 13 ljubiteljskih slikarjev, ki so na ogled postavili 15 umetniških del, nastalih na likovnih kolonijah v Bogojini in njeni okolici.
Bogojina s svojo slikovito pokrajino, vinogradi, kulturno dediščino in znamenito Plečnikovo cerkvijo že desetletja navdihuje ljubiteljske likovne ustvarjalce. Med njimi so tudi člani likovne sekcije Likos Murska Sobota , ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Štefan Kovač Murska Sobota.
Prvo likovno kolonijo so člani sekcije v Bogojini pripravili že leta 1991 . Zaradi številnih zanimivih motivov in slikovite okolice so se odločili, da bodo v kraju vračali tudi v prihodnje.
Že naslednje leto so se ponovno zbrali na likovni koloniji, organizirani v okviru Košičevih dni, posvečenih domačini Jožefu Košiču (1788–1867) , duhovniku in prvemu prekmurskemu posvetnemu pisatelju.
Ob tej priložnosti so v veroučni učilnici župnijskih prostorov pripravili tudi slikarsko razstavo, ki je bila med obiskovalci dobro sprejeta. Razstave so nato pripravljali še v naslednjih letih, v zadnjem obdobju pa so svoja dela predstavljali predvsem v Kulturnem domu v Bogojini in prostorih Občine Moravske Toplice.

Bogojina je za slikarje pravi vir navdiha
Kot poudarjajo v vodstvu sekcije Likos, je Bogojina zaradi svoje naravne in kulturne dediščine izjemno zanimiva za likovno ustvarjanje. Posebno mesto med motivi zavzema župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda, znamenita Plečnikova mojstrovina , ki so jo slikarji doslej upodobili z različnih zornih kotov.
Med priljubljenimi motivi so tudi kapelica svetega Urbana v bogojinskih goricah, versko znamenje pila pod cerkvijo, stare vinske kleti s slamnatimi strehami, vinogradi, žitna polja in slikovita pokrajina Bogojine z okolico.
Slikarji na svojih platnih pogosto upodabljajo tudi življenje in delo prekmurskega človeka, njegovo povezanost z zemljo ter nekdanje običaje. Med njimi so prizori tradicionalne žetve pšenice z ročnimi kosami in srpi, dela v vinogradih ter drugih opravilih, značilnih za prekmursko podeželje.

Sekcija z dolgoletno tradicijo
Likovna sekcija Likos Murska Sobota sodi med starejše povojne ljubiteljske likovne skupine v Sloveniji. Leta 1973 je bilo ustanovljeno združenje likovnih skupin v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
V letih delovanja je v sekcijo vključenih okoli 50 članov , danes pa jih aktivno ustvarja in jih udeležuje 15 likovnih kolonij .
Članom ustvarjanje pomeni veliko, skupno zadovoljstvo pa jim hkrati omogoča izpolnjevanje slikarskega znanja. Svoje spretnosti razvijajo na likovnih kolonijah, pri ustvarjanju v naravi in ateljejih ter na predavanjih o likovni umetnosti in njenem pomenu za ohranjanje kulturne dediščine.
Sekcija poleg ljubiteljskih slikarjev povezuje tudi kiparje, ki ustvarjajo v lesu, glini in kovini . Slikarji najpogosteje uporabljajo oljne in akrilne barve na platnu, nekateri pa ustvarjajo tudi v mešanih tehnikah.
Njihova dela so slogovno raznolika. Posamezni ustvarjalci se posvečajo realizmu, drugi impresionističnemu izražanju, nekateri pa abstraktni umetnosti. Vsem je skupna ljubezen do ustvarjanja ter naravne in kulturne dediščine Goričkega, prekmurske ravnice, reke Mure in njenih mrtvic .

Na letošnji koloniji znova ustvarjali v Bogojini
Posebno mesto v bogojinski kulturni dediščini zavzema cerkev Gospodovega vnebohoda , ki predstavlja eno najpomembnejših arhitekturnih in sakralnih stvaritev v kraju iz prve polovice 20. stoletja. Načrte zanjo je pripravil priznani slovenski arhitekt Jože Plečnik , cerkev pa je še danes eden najbolj prepoznavnih simbolov Bogojine.
Letos so v Bogojini pripravili že 36. likovno kolonijo , na kateri so ponovno ustvarjali člani sekcije Likos. Nastala je tako številna umetniška dela, ki odražajo bogastvo pokrajine in povezanost slikarjev s koncem.
Ob 50-letnici Kulturnega društva Jožef Košič Bogojina so se člani sekcije odločili, da bodo praznovanje obogatili s posebno slikarsko razstavo.

Na ogled 15 del trinajstih slikarjev
Razstava z naslovom »Bogojina skozi oči ljubiteljskih slikarjev« je bila postavljena v dvorani Kulturnega doma v Bogojini.
Sodelovalo je 13 članov likovne sekcije Likos , ki so tako predstavili 15 različnih slik , nastalih na dosedanjih likovnih kolonijah v Bogojini in njeni okolici.
Med razstavljenimi deli so bile upodobitve cerkve Gospodovega vnebohoda, arhitekta Jožeta Plečnika, kapelice svetega Urbana, vinskih kleti, vinogradov, žitnih polj, tihožitij in slikovite bogojinske pokrajine .
Za postavitev razstave je poskrbel predsednik sekcije Likos Jože Puhan , pri pripravi pa so mu pomagali tudi drugi člani.
Razstava je bila med obiskovalci lepo sprejeta. Ti so si z zanimanjem ogledali umetniška dela in pohvalili ustvarjalce, ki že vrsto let na svojih platnih ohranjajo podobe Bogojine in njene okolice.
S svojim dolgoletnim ustvarjanjem člani sekcije Likos tako ne bogatijo le kulturnega življenja kraja, temveč ohranjajo tudi dragoceno likovno zapuščino za prihodnje rodove .

Več fotografij v spodnji galeriji ...
Besedilo na sliki: Jože Žerdin
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.


Kako je to mogoče, da se nekdo lahko razglaša za slikarja brez izobrazbe. Seveda se samooklicani slikarji izobražujejo na različnih tečajih in delavnicah, vendar si s tem niso pridobili celovitega znanja, širine in globine. Ali bi svoje telo zaupali nekumu, ki se razglaša za zdravnika brez ustrezne izobrazbe? Pri zdravi pameti, verjetno nebi.Da se majhen otrok predstavlja oziroma igra, da je slikar, je sprejemljivo. To kar pa počnejo samooklicani slikari, amaterji, pa je otročje in nedoraslo. To pa še ni najhujše, najhujše je to, da se je pojmovanje kulture spustilo na tako nizek pritlehni nivo. Bog nam pomagaj!