Plečnikova Bela golobica pred pomembnim mejnikom, kaj prinaša prihodnost?

V Plečnikovi cerkvi Gospodovega vnebohoda v Bogojini, znani kot Bela golobica, so se zbrali strokovnjaki s področja arhitekture, umetnostne zgodovine in varovanja kulturne dediščine. Pred bližajočo se stoletnico znamenite cerkve so razpravljali o njenem pomenu, ohranjanju in prihodnosti.

Pogovorni večer je bil pripravljen v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, ki letos nosita geslo »Dediščina v vrtincu sprememb – priložnosti in izzivi«.

Pomen ozaveščanja o kulturni dediščini in odgovornosti do njenega ohranjanja je uvodoma predstavila Milena Antonić, koordinatorka Tedna kulturne dediščine.

Pet strokovnjakov o pomenu Plečnikove dediščine

V razpravi je sodelovalo pet poznavalcev Plečnikovega dela in bogojinskega svetišča. Svoje poglede so predstavili dr. Andrej Lažeta, domači župnik, dr. Eva Sapač, umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica, dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, mag. Darja Pergovnik, krajinska arhitektka, ter dr. Maruša Zorec, arhitektka in predavateljica na Fakulteti za arhitekturo.

Pogovor sta vodili umetnostni zgodovinarki dr. Simona Menoni Muršič in dr. Mateja Neža Sitar.

Osrednje vprašanje srečanja je bilo, kako Plečnikovo dediščino ohraniti za prihodnje generacije, ne da bi pri tem izgubila svojo izvirno podobo, simboliko in povezanost z lokalnim okoljem.

Prenova zahteva več kot le strokovno znanje

Sogovorniki so poudarili, da kakovostna prenova kulturnih spomenikov ne temelji zgolj na tehničnem znanju, temveč tudi na spoštovanju preteklih ustvarjalcev, razumevanju prostora in odgovornem odnosu do dediščine.

Dr. Eva Sapač je opozorila, da mora konservator k svojemu delu pristopiti s ponižnostjo in brez osebnega ega. Pomembno je razumeti delo nekdanjih mojstrov ter ohraniti tudi tiste vrednosti arhitekture, ki presegajo njeno materialno podobo.

Dr. Maruša Zorec je prenovo opisala kot dialog z obstoječim prostorom. Poudarila je, da cilj ni zgolj ohranitev stavbe, temveč tudi omogočiti njeno nadaljnje življenje.

Mag. Darja Pergovnik pa je izpostavila Plečnikov celostni pogled na arhitekturo. Sloviti arhitekt ni oblikoval le stavb, temveč je posebno pozornost namenjal tudi njihovi okolici, pogledom in povezavam s prostorom.

Bela golobica je več kot arhitekturni spomenik

Dr. Janez Balažic je spregovoril o simboliki bogojinske cerkve, v kateri se prepletajo belina, premišljena razmerja, arhitekturni detajli in duhovna razsežnost.

Dr. Andrej Lažeta je poudaril, da cerkev za domačine predstavlja pomemben duhovni in skupnostni prostor. Z njimi je povezana ob številnih življenjskih prelomnicah, njena arhitektura pa nagovarja tudi obiskovalce, ki vanjo ne vstopajo iz verskih razlogov.

O pomenu lokalne skupnosti je spregovorila tudi Stanka Sukič, predsednica KUD Jožef Košič Bogojina, ki je predstavila bogato društveno življenje kraja. Kot primer povezovanja domačinov je izpostavila tradicionalno uprizoritev živih jaslic.

Pred stoletnico pomemben razmislek o prihodnosti

Ob bližajoči se stoletnici Plečnikove cerkve v Bogojini je razprava opozorila na pomen premišljenega ohranjanja kulturne dediščine.

Sogovorniki so se strinjali, da je treba pred vsakim posegom razumeti tako arhitekturno zasnovo kot zgodovino, simboliko in odnos ljudi do prostora.

Plečnikova Bela golobica tako ostaja pomemben del kulturne in duhovne identitete Bogojine, njeno ohranjanje pa predstavlja odgovornost sedanjih in prihodnjih generacij.

Foto: TIC Moravske Toplice