VIDEO: Kdo bo vodil Mursko Soboto? Pet kandidatov o stanovanjih, položnicah in milijonskih projektih

Kdo bo prihodnja štiri leta vodil Mestno občino Murska Sobota? Na televiziji IDEA se je v prvem velikem soočenju predstavilo vseh pet županskih kandidatov – Jožek Špilak, Gorazd Kerec, Damjan Anželj, Andrej Mešič in Anton Štihec. Spregovorili so o odseljevanju mladih, stanovanjih, gospodarskem razvoju, visokih komunalnih položnicah, javnih zavodih in večmilijonskih investicijah.

Na lokalnih volitvah 15. novembra 2026 bodo občani Mestne občine Murska Sobota odločali o prihodnjem vodstvu občine. Za županski položaj se potegujejo Jožek Špilak (Demokrati), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), aktualni župan Damjan Anželj (SD), Andrej Mešič (SDS) in nekdanji župan Anton Štihec (NSi).

Na soočenju so kandidati predstavili svoje poglede na največje izzive mestne občine ter pojasnili, katerim projektom bi namenili prednost v prihodnjem mandatu.

Murska Sobota izgublja prebivalce, kje bodo živeli mladi?

Ena osrednjih tem soočenja je bilo zmanjševanje števila prebivalcev. Mestna občina ima po podatkih, predstavljenih v oddaji, 18.317 prebivalcev, kar je približno 300 manj kot ob prejšnjih lokalnih volitvah in skoraj tisoč manj kot konec leta 2012.

Jožek Špilak je napovedal cilj, da bi do konca leta 2030 zagotovili 200 dodatnih stanovanj. Zavzema se za povečanje ponudbe tako tržnih kot neprofitnih stanovanj ter za pripravo ustreznih prostorskih načrtov.

Gorazd Kerec bi več pozornosti namenil zagotavljanju gradbenih parcel za mlade družine. Med možnimi lokacijami je izpostavil Rakičan, kjer so določena zemljišča že pripravljena za nadaljnje urejanje.

Andrej Mešič meni, da mora občina predvsem ustvariti pogoje za zasebne investitorje, ki bi gradili nova stanovanja. Ob tem je opozoril na zmanjševanje števila prebivalcev in potrebo po spremembah dosedanje razvojne politike.

Kandidati so razpravljali tudi o oživljanju mestnega središča. Štihec bi v mesto pritegnil dodatne državne ustanove, Špilak pa je opozoril na prazne oziroma premalo izkoriščene občinske objekte, ki bi lahko dobili nove vsebine.

Aktualni župan Damjan Anželj je pojasnil, da občina že izvaja ukrepe za oživljanje središča, vendar so se življenjske in nakupovalne navade prebivalcev v zadnjih letih močno spremenile. Med razlogi za manjši obisk mestnega jedra je izpostavil tudi selitev nekaterih dejavnosti na obrobje.

Gospodarske cone in bolje plačana delovna mesta

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi gospodarskemu razvoju. Po podatkih, predstavljenih na soočenju, znaša dodana vrednost na zaposlenega v Pomurju približno 51.000 evrov, medtem ko je slovensko povprečje okoli 64.000 evrov.

Kandidati so se strinjali, da je treba ustvariti pogoje za nova delovna mesta in privabljanje investitorjev, razhajali pa so se pri načinih doseganja teh ciljev.

Špilak predlaga vzpostavitev gospodarske cone regijskega pomena, pri kateri bi sodelovala tudi država. Opozoril je na zemljišča v obstoječih gospodarskih conah, ki so že prodana, vendar ostajajo nepozidana.

Kerec bi iskal nove investitorje in spodbujal razvoj podjetništva. Poudaril je, da morajo podjetja, ki se razvijajo v tehnoloških parkih, sčasoma zaživeti samostojno in ustvarjati nova delovna mesta.

Mešič bi se najprej pogovoril z lastniki nepozidanih zemljišč v gospodarskih conah in preveril njihove načrte. Štihec pa je opozoril na pretekle primere prodaje zemljišč, pri katerih načrtovane investicije niso bile izvedene.

Anželj je izpostavil napredek pomurskega gospodarstva v zadnjem desetletju, zlasti rast dodane vrednosti, plač in izvoza. Po njegovih besedah sta novi tehnološko-kompetenčni park in razvoj visokotehnoloških dejavnosti pomembna temelja prihodnjega razvoja.

Visoke položnice odprle razpravo o komunalnih storitvah

Med odmevnejšimi temami soočenja so bile cene komunalnih storitev, predvsem čiščenja odpadne vode in ravnanja z odpadki.

V oddaji so predstavili podatek, da čiščenje komunalne odpadne vode v Murski Soboti stane 1,22 evra na kubični meter, v Mariboru 60 centov, na Ptuju pa 81 centov. Od leta 2023 naj bi se cena čiščenja komunalne odpadne vode v Murski Soboti zvišala za 61 odstotkov.

Kandidati so razpravljali o prihodnjem upravljanju čistilne naprave in možnosti, da bi izvajanje dejavnosti prevzelo javno podjetje.

Štihec je opozoril na slabe izkušnje z obstoječo koncesijsko pogodbo in poudaril, da je treba pred novo odločitvijo finančno ovrednotiti različne možnosti.

Anželj je izrazil naklonjenost možnosti, da bi čistilno napravo upravljalo javno podjetje, vendar je poudaril, da je treba najprej preveriti zakonske in finančne pogoje.

Kerec bi pod okrilje občinskega javnega podjetja Komunala postopoma prenesel več gospodarskih javnih služb. Tudi Špilak je podprl krepitev javne komunale, če bi ta imela ustrezne kadrovske in tehnične zmogljivosti.

Mešič pa je poudaril pomen preverjanja različnih ponudnikov ter izbire rešitev, ki bi občanom zagotavljale ustrezno kakovost storitev po čim ugodnejših cenah.

Pokriti bazen, Dvorec Rakičan in prihodnost javnih zavodov

Soočenje je odprlo tudi vprašanja upravljanja javnih zavodov in prihodnjih investicij v športno ter kulturno infrastrukturo.

Med izpostavljenimi težavami so bili stečaj javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, razmere v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ter dolgo načrtovana obnova Partizana.

Kerec je kot eno izmed prednostnih investicij izpostavil gradnjo pokritega bazena. Financiranje bi iskal tudi v evropskih sredstvih, pri nadaljnjem upravljanju pa predlaga sodelovanje okoliških občin.

Štihec bi preveril možnosti združevanja določenih javnih zavodov oziroma njihovih skupnih služb, predvsem na področju turizma in administracije, s čimer bi zmanjšali stroške.

Špilak je opozoril na številne občinske objekte, ki potrebujejo obnovo. Po njegovem mnenju bi bilo treba več pozornosti nameniti tudi vsebinam v Dvorcu Rakičan in drugih obstoječih stavbah.

Mešič je izpostavil stroške upravljanja Expana in Soboškega jezera ter opozoril, da občina ne sme zanemariti manjših projektov, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev.

Anželj je pojasnil, da so po stečaju RIS Dvorec Rakičan že sprejeli določene ukrepe ter da občina pripravlja nadaljnje spremembe na področju javnih zavodov. Zagovarjal je tudi razvoj tehnološko-kompetenčnega parka, ki bo po njegovih besedah namenjen visokotehnološkim in raziskovalnim dejavnostim.

Občinski dolg in milijonske investicije

Razprava je tekla tudi o finančnem stanju mestne občine. Po podatkih, predstavljenih v oddaji, znaša občinski dolg približno 16 milijonov evrov, delež investicijskih odhodkov pa je bil leta 2024 nižji od slovenskega povprečja.

Anželj je poudaril, da so bili v aktualnem mandatu zaključeni projekti v vrednosti približno 40 milijonov evrov, pri čemer so polovico sredstev zagotovili iz državnih in evropskih virov.

Opozoril je tudi, da zakonsko določene naloge predstavljajo velik del občinskih izdatkov, zaradi česar je razpoložljivega denarja za nove investicije manj.

Špilak je izpostavil potrebo po odgovornejšem upravljanju občinskih financ. Po njegovem mnenju zadolževanje samo po sebi ni težava, pomembno pa je, za katere projekte občina najema posojila.

Štihec je opozoril na rast občinskega dolga v zadnjih letih in ocenil, da bo morala biti finančna konsolidacija ena prvih nalog prihodnjega vodstva občine.

Kandidati so se dotaknili tudi vzhodne obvoznice, načrtovanega upravnega centra, obnove mestnega parka in tehnološko-kompetenčnega parka. Pri posameznih projektih so se njihova mnenja razlikovala predvsem glede lokacij, stroškov in razvojnih prioritet.

Kdo se vidi v drugem krogu?

Ob koncu soočenja so kandidati odgovorili še na vprašanje, s kom od protikandidatov se vidijo v morebitnem drugem krogu županskih volitev.

Anton Štihec je ocenil, da se bo v drugi krog uvrstil aktualni župan, ob tem pa poudaril željo po spremembi dosedanjega občinskega vodstva.

Andrej Mešič je prav tako omenil Anželja kot možnega udeleženca drugega kroga, sam pa je izrazil željo po spremembi politične usmeritve občinskega vodstva.

Damjan Anželj se napovedovanju ni pridružil in je poudaril, da bodo o tem odločili volivci. Izpostavil je tudi projekte, ki jih občina trenutno izvaja oziroma pripravlja.

Gorazd Kerec in Jožek Špilak sta prav tako omenila možnost, da bi se v drugem krogu pomerila z aktualnim županom, pri čemer sta izrazila pričakovanje, da se bosta vanj uvrstila sama.

Pred volitvami še eno soočenje

Prvo soočenje je pokazalo, da imajo kandidati različne poglede na reševanje ključnih razvojnih vprašanj Murske Sobote. Medtem ko nekateri poudarjajo spremembo investicijskih prioritet in racionalizacijo stroškov, drugi v ospredje postavljajo nadaljevanje začetih projektov ter pridobivanje novih državnih in evropskih sredstev.

Drugo soočenje kandidatov je napovedano za 12. november 2026, le tri dni pred lokalnimi volitvami.

Volivci bodo novega župana izbirali 15. novembra, morebitni drugi krog pa bo 29. novembra 2026.