Višja plača še ne zagotavlja polnejše denarnice: Kam izgine dodatni zaslužek?

Povišica ne pomeni vedno tudi izboljšanja družinskega proračuna, saj lahko višji zaslužek spremljata zmanjšanje socialnih prejemkov in višja davčna obremenitev. Modelni izračuni za leto 2025 kažejo, da se lahko nekaterim družinam razpoložljivi dohodek ob višji plači celo zniža.

Poročilo o razpoložljivem dohodku za leto 2025, pripravljeno v okviru analitičnih orodij ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, obravnava skupni vpliv davkov, prispevkov in socialnih transferjev na dohodke različnih gospodinjstev.

Med njegovimi ugotovitvami je, da lahko zmanjševanje prejemkov ob rasti plače delno ali v celoti izniči dodatni zaslužek. Učinek je odvisen od sestave družine, starosti otrok, zaposlitve partnerja in višine dohodkov.

Družini lahko po povišanju plače ostane manj

Eden izrazitejših primerov v poročilu je enostarševska družina z dvema otrokoma, od katerih je eden v vrtcu, drugi pa učenec.

Pri zvišanju plače z minimalne na 75 odstotkov povprečne plače delež dodatnega bruto zaslužka, ki se izgubi zaradi višjega davčnega bremena in nižjih socialnih transferjev, doseže 103 odstotke.

To pomeni, da zmanjšanje prejemkov in povečanje davčnih obveznosti skupaj presežeta dodatni bruto zaslužek. Razpoložljivi dohodek takšne modelne družine se zato zniža.

Pri paru z dvema otrokoma enake starosti, kjer je zaposlena samo ena odrasla oseba, ta delež doseže 100 odstotkov. Razpoložljivi dohodek družine tako kljub višji bruto plači ostane nespremenjen. 

Od dodatnih sto evrov bruto vsem ne ostane enako

Razlike med gospodinjstvi ponazarjajo tudi drugi izračuni za prehod z minimalne plače na 75 odstotkov povprečne plače.

Pri samski osebi brez otrok se zaradi davkov, prispevkov in sprememb socialnih transferjev izgubi 42 odstotkov dodatnega bruto zaslužka. Pri enostarševski družini z enim otrokom pa ta delež znaša 73 odstotkov.

Preračunano na vsakih dodatnih sto evrov bruto v okviru obravnavanega zvišanja to pomeni približno 58 evrov več razpoložljivega dohodka za samsko osebo brez otrok oziroma 27 evrov več za enostarševsko družino z enim otrokom.

Gre za ponazoritev razmerij iz modela, dejanski učinek posamezne povišice pa je odvisen od okoliščin gospodinjstva.

Na družinski proračun vplivajo tudi subvencije

Poročilo razlikuje med razpoložljivim in prilagojenim razpoložljivim dohodkom.

Prvi poleg neto plače vključuje denarno socialno pomoč, otroški dodatek in subvencijo najemnine. Drugi upošteva še druge oblike pomoči, med njimi subvencijo vrtca, subvencije šolske prehrane, državno štipendijo in kritje določenih zdravstvenih prispevkov.

Za presojo finančnega položaja družine zato samo primerjava neto plač ne zadošča. Višji zaslužek lahko spremlja manjša upravičenost do posameznih pomoči, kar vpliva tudi na stroške, ki jih gospodinjstvo poravna samo.

Izračuni tako pri nekaterih obravnavanih družinah pokažejo znižanje prilagojenega razpoložljivega dohodka ob rasti plače.

Izračuni veljajo za določene okoliščine

Ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na vsako gospodinjstvo. Poročilo temelji na modelu OECD TaxBEN in parametrih politik, veljavnih v letu 2025 od 1. aprila dalje.

Med predpostavkami je, da gospodinjstva živijo v najemniškem stanovanju, uveljavljajo vse pravice iz javnih sredstev, do katerih so upravičena, in nimajo pomembnega premoženja, ki bi vplivalo na prejemke. Upoštevani so tudi določena starost otrok ter enaki dohodki v preteklem in tekočem letu.

*Slike so simbolične (Pexels)