Bodo položnice za ogrevanje letos višje? November že prinesel prve podražitve

Z novembrom se je začelo štirimesečno obdobje višje sezone obračunavanja omrežnine za električno energijo, kar bo vplivalo tudi na gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami. Nekateri dobavitelji so podražili zemeljski plin, od 3. novembra je dražje tudi kurilno olje. Po drugi strani Energetika Ljubljana zagotavlja, da letos cen toplote in plina ne namerava zviševati, GEN-I pa napoveduje stabilne cene električne energije iz rednih cenikov. Bodo torej položnice letošnjo zimo višje?

Ogrevalna sezona 2026/2027 je že v polnem teku, začetek novembra pa je prinesel spremembe, ki jih bodo gospodinjstva občutila tudi na položnicah. Najpomembnejša je višja sezona obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki traja od 1. novembra do konca februarja. Hkrati so se pri nekaterih dobaviteljih zvišale cene zemeljskega plina, nekoliko dražje je tudi kurilno olje.

Toda višji stroški ne bodo prizadeli vseh gospodinjstev enako. Razlike so odvisne predvsem od načina ogrevanja, izbranega dobavitelja, energetske učinkovitosti stavbe in dejanske porabe.

Z novembrom višja omrežnina za elektriko

S 1. novembrom se je začela višja sezona obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki bo trajala do 28. februarja 2027. V tem obdobju je uporaba elektroenergetskega omrežja praviloma dražja kot med marcem in oktobrom.

Sprememba je posebej pomembna za gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami ali drugimi električnimi ogrevalnimi napravami. Njihova poraba elektrike je namreč v hladnejših mesecih običajno večja.

Po informativnih izračunih Agencije za energijo, ki jih povzema portal Lider, bo povprečno gospodinjstvo z letno porabo približno 4.000 kilovatnih ur v novembru in decembru za omrežnino plačevalo okoli 24 evrov mesečno. To je približno 32 odstotkov več kot v prejšnji višji sezoni.

Za gospodinjstvo s toplotno črpalko in letno porabo približno 9.000 kilovatnih ur je ocenjeni mesečni strošek omrežnine okoli 41,70 evra oziroma približno 12 odstotkov več kot v prejšnji višji sezoni.

Pri tem gre za informativne izračune za določene profile odjemalcev, ne za zneske, ki bi veljali za vsa gospodinjstva. Končna višina omrežnine je odvisna od dogovorjene obračunske moči, porabe električne energije in njene razporeditve po časovnih blokih.

 

Elektro Maribor: Od januarja bodo veljali tudi novi časovni bloki

Na spremembe pri obračunavanju omrežnine opozarja tudi Elektro Maribor. Na svoji uradni spletni strani pojasnjujejo, da višja sezona traja od novembra do februarja, najdražji časovni blok 1 pa nastopi samo v tem obdobju.

Do konca letošnjega leta najdražji časovni blok ob delovnikih velja med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro. S 1. januarjem 2027 se bo razporeditev spremenila: najdražji blok bo ob delovnikih veljal med 6. in 12. uro ter med 17. in 20. uro.

Elektro Maribor pojasnjuje tudi, da je dogovorjena obračunska moč določena za posamezno merilno mesto glede na pretekle obremenitve omrežja. Uporabniki jo lahko prilagodijo, vendar morajo pri tem upoštevati pravila obračunavanja morebitne presežne moči.

Za gospodinjstva to pomeni, da ni pomembno samo, koliko elektrike porabijo, temveč tudi, kdaj jo porabijo in koliko večjih električnih naprav uporabljajo hkrati.

Pri ogrevanju s toplotno črpalko je zato smiselno spremljati predvsem sočasno delovanje večjih porabnikov, kot so električni bojler, pečica, sušilni stroj in polnilnica električnega avtomobila.

GEN-I: Cena električne energije ostaja nespremenjena, položnica pa je lahko višja

Medtem ko se je z novembrom začela višja sezona omrežnine, dobavitelj GEN-I gospodinjskim odjemalcem napoveduje stabilne cene same električne energije.

Po javno objavljeni zavezi podjetja cen električne energije iz rednih cenikov za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne nameravajo zvišati do konca leta 2027.

Toda to še ne pomeni, da bodo računi njihovih odjemalcev ostali enaki. Cena električne energije in omrežnina sta namreč dve različni postavki.

Cena elektrike je odvisna od dobavitelja in izbranega cenika, omrežnina pa od reguliranih tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja. Prehod v višjo sezono zato vpliva tudi na odjemalce GEN-I, čeprav se cena dobavljene električne energije ne spremeni.

Za gospodinjstva, ki se ogrevajo na elektriko, je ta razlika še posebej pomembna. Zaradi večje zimske porabe in višje omrežnine je lahko končni račun višji tudi ob nespremenjeni ceni kilovatne ure.

 

Nekateri dobavitelji zemeljskega plina so cene že zvišali

November je po navedbah informativnega portala Lider prinesel tudi podražitve zemeljskega plina. Plinarna Maribor in Istrabenz Plini sta s 1. novembrom zvišala ceno plina za gospodinjstva z 0,05350 na 0,05900 evra za kilovatno uro brez DDV.

To pomeni približno 10,3-odstotno podražitev samega energenta.

Pri drugih dobaviteljih so razmere drugačne. Po objavljenih cenikih znaša cena zemeljskega plina pri GEN-I 0,04960 evra za kilovatno uro brez DDV, Energetika Ljubljana pa v ponudbi Ugodni plin 2026/1 navaja ceno 0,04490 evra za kilovatno uro brez DDV.

Pri primerjavi je treba upoštevati, da gre za cene energenta brez drugih postavk na računu in da lahko za posamezne ponudbe veljajo različni pogoji. Podražitev samega plina zato še ne pomeni enakega odstotnega zvišanja celotne položnice.

Energetika Ljubljana: Letos cen ogrevanja ne nameravamo zviševati

Bolj spodbudne so informacije za gospodinjstva, ki jih z daljinsko toploto ali zemeljskim plinom oskrbuje Energetika Ljubljana. Kot je poročal portal Ljubljanainfo, v podjetju do konca letošnjega leta ne načrtujejo sprememb cen toplote in zemeljskega plina.

Po njihovih pojasnilih je cena toplote nespremenjena od januarja, prav tako v letu 2026 niso spreminjali cen zemeljskega plina. Za povprečno dvosobno stanovanje, veliko približno 70 kvadratnih metrov, mesečni strošek daljinskega ogrevanja ocenjujejo na okoli 74 evrov z DDV. Pri ogrevanju z zemeljskim plinom ocenjeni mesečni strošek znaša približno 70 evrov.

V Energetiki Ljubljana zato ocenjujejo, da stroški zaradi sprememb cen ne bi smeli biti višji kot v prejšnji ogrevalni sezoni. Ob tem poudarjajo, da gre za povprečne ocene. Dejanski stroški so lahko precej drugačni, saj so odvisni od energetske učinkovitosti stavbe, zunanjih temperatur, porabe in navad stanovalcev. Morebitne spremembe cen v letu 2027 bodo po navedbah podjetja odvisne predvsem od dogajanja na energetskih trgih.

Kurilno olje od 3. novembra znova dražje

Višje stroške bodo občutila tudi gospodinjstva, ki morajo v teh dneh kupiti kurilno olje.

Po uradnih podatkih ministrstva za infrastrukturo in energetiko se je najvišja dovoljena maloprodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja v torek, 3. novembra, zvišala z 1,558 na 1,572 evra za liter.

To pomeni, da je treba za nakup 1.000 litrov po novi ceni odšteti 1.572 evrov oziroma 14 evrov več kot v predhodnem cenovnem obdobju. V znesek niso vključeni morebitni stroški dostave.

Nova regulirana cena velja do vključno 9. novembra 2026.

 

Drva in peleti: Cene so se zvišale

Na stroške ogrevanja vplivajo tudi cene lesnih goriv. Gozdarski inštitut Slovenije v najnovejši analizi trga lesa opozarja, da so cene drv, peletov in sekancev izrazito sezonske, saj se ob začetku ogrevalne sezone praviloma zvišujejo.

Po zadnjih razpoložljivih meritvah je povprečna cena peletov v 15-kilogramskih vrečah znašala 456 evrov na tono, kar je štiri odstotke več kot ob koncu prejšnje ogrevalne sezone. Peleti najvišjega kakovostnega razreda A1 so v povprečju stali 468 evrov na tono.

Povprečna cena suhih drv dolžine 25 centimetrov je znašala približno 145 evrov na prostorni meter.

Gozdarski inštitut ugotavlja, da so lesna goriva kljub podražitvam še vedno med cenovno ugodnejšimi viri energije. Vendar opozarja, da je nadaljnje gibanje cen odvisno od ponudbe, povpraševanja in razmer na energetskih trgih.

Novi podatki o cenah lesnih goriv se bodo zbirali novembra, zato trenutno še ni mogoče zanesljivo oceniti, koliko so se cene spremenile v zadnjih tednih.

Kaj torej čaka gospodinjstva v prihodnjih mesecih?

Najnovejši podatki kažejo, da bodo nekatera gospodinjstva za ogrevanje letošnjo zimo plačevala več, vendar razlogi za višje račune niso povsod enaki.

Pri ogrevanju na elektriko bo pomembno vlogo igrala višja sezona omrežnine. Čeprav GEN-I zagotavlja nespremenjene cene električne energije iz rednih cenikov do konca leta 2027, se lahko končni računi zaradi omrežnine in večje zimske porabe zvišajo.

Pri zemeljskem plinu so nekateri dobavitelji podražitve že uvedli, drugi cene ohranjajo nespremenjene. Energetika Ljubljana za letos ne napoveduje zvišanja cen daljinske toplote in plina, medtem ko je kurilno olje od začetka novembra nekoliko dražje.

Na končni strošek bo pomembno vplivalo tudi vreme. Hladnejša zima lahko pomeni večjo porabo energije in posledično višje položnice, četudi se cena posameznega energenta ne spremeni.

Za zdaj torej ni mogoče govoriti o splošni podražitvi ogrevanja za vsa slovenska gospodinjstva. So pa nekatere spremembe cen že začele veljati, višja omrežnina pa bo v zimskih mesecih pomembno vplivala predvsem na uporabnike električnega ogrevanja.

Več jasnosti o stroških v začetku prihodnjega leta bo konec novembra, ko naj bi Agencija za energijo objavila nove tarifne postavke omrežnine za leto 2027.

* Slike so sibmolične.