Nenavadno dogajanje nad severnim polom: Nas čaka ena najbolj mrzlih in sneženih zim?

Vremenski portal Severe Weather Europe poroča o izjemno zgodnji oslabitvi polarnega vrtinca, ki bi lahko vplivala na temperaturo snežnih padavin v Evropi v prihodnjih zimskih mesecih.

Polarni vrtinec na severni polovici se letos sooča z nenavadno zgodnjo in izrazito oslabitvijo. Kot poroča vremenski portal Severe Weather Europe, naj bi se vetrovi v stratosferi v prihodnjih dneh obrnili, kar bi pomenilo najzgodnejši zabeleženi pojav nenadnega stratosferskega segrevanja.

Po analizi, ki jo je 4. novembra objavil meteorolog Andrej Flis, se polarni vrtinec spreminja približno tri dni prej kot pri doslej zabeleženih primerljivih dogodkih. Takšen razvoj bi lahko vplival na časovne razmere v decembru in januarju, vendar strokovnjaki opozarjajo, da posledic za posamezno državo še ni mogoče zanesljivo napovedati.

Kaj se dogaja s polarnim vrtincem?

Polarni vrtinec je obsežen sistem kroženja zraka nad polarnimi območji, ki se od nižjih plasti ozračja visoko v stratosfero. Kadar je močan in stabilen, pomaga vzdrževati zelo hladen zrak na severu, njegova oslabitev pa lahko omogoči prodor hladnega zraka proti jugu.

Po navedbah portala Severe Weather Europe najnovejše napovedi kažejo izrazito upočasnitev stratosferskih vetrov in možnost njihovega obrata iz zahodne v vzhodno smer.

Napovedi za petek, 6. novembra, nakazujejo tudi razdelitev polarnega vrtinca na dve jedri. Na višini približno 30 kilometrov bi bila najvišja temperatura v stratosferi ponekod za več kot 27 stopinj Celzija višje od dolgoletnega povprečja.

Takšen pojav je znan kot nenadno stratosfersko segrevanje. Po trenutnih izračunih naj bi bil obrat vetrov razmeroma kratkotrajen, saj bi se lahko do sredine novembra ponovno okrepili.

Bi lahko december prinesel več mraza in snega?

Na portalu so analizirali več tisoč simuliranih zimskih obdobij in izbrali 21 primerov, v katerih je ob podobnih razmerah prišlo do zgodnjega razpada polarnega vrtinca.

Rezultati kažejo, da je bil takšen dogodek v simulacijah povezan z večjo verjetnostjo hladnejših razmer v Evropi decembra. Simulacije kažejo tudi povečano količino snežnih padavin v večjem delu evropske celine, z izjemo severnih in severovzhodnih območij.

Vendar avtor analize posebej poudarja, da ti rezultati niso napovedani časi za letošnje zimo, ampak prikazuje značilen vpliv zgodnje oslabitve polarnega vrtinca v primerljivih simuliranih razmerah.

Konec novembra za večji del Evrope še ni videti izrazitega ohlajanja

Najnovejše dolgoročne napovedi za konec novembra sicer kažejo določene podobnosti s vremenskimi vzorci, ki se lahko nastanejo po nenadnem stratosferskem segrevanju.

Nad jugozahodno Evropo se nakazuje območje visokega zračnega tlaka, proti severovzhodu celine pa območje nižjega zračnega tlaka.

Kljub temu temperaturne in snežne napovedi za konec novembra niso tako izrazite kot signali iz podnebnih simulacij. Za večino del Evrope napovedi kažejo nadpovprečne temperature in manj snežnih padavin od običajnih, medtem ko se proti vzhodu celine kažejo hladnejše razmere.

Za zdaj tudi ni mogoče potrditi, da so takšni vremenski vzorci neposredna posledica dogajanja v stratosferi.

Kaj pa januarja 2027?

Analiza portala Severe Weather Europe pravi, da bi lahko vplival na zgodnje oslabitve polarnega vrtinca tudi januarja.

Simulacije za ta mesec kažejo hladnejše razmere predvsem v zahodni, severni in severnoosrednji Evropi, medtem ko se na vzhodni celini pojavlja signal toplejšega časa.

V večjem delu zahodne, osrednje in severozahodne Evrope se kaže tudi možnost več snežnih padavin od povprečja.

Toda tudi v tem primeru gre za rezultate podnebnih simulacij, ne za dejansko sezonsko napoved januarja 2027.

Na razvoj zime bo vplival tudi El Niño

Pomemben dejavnik letošnje zime je po navedbah portala tudi izjemno močan pojav El Niño v Tihem oceanu, ki vpliva na vremenske vzorce po svetu.

Njegov vpliv se lahko prepleta z učinki oslabitve polarnega vrtinca in jih ponekod okrepi, drugod pa oslabi ali celo zakrije.

Zato zgodnja oslabitev polarnega vrtinca še ne pomeni, da Evropa zagotovo čaka izjemno mrzlo ali sneženo zimo.

Za Slovenijo in Pomurje iz predstavljene analize ni mogoče zanesljivo sklepati, koliko snega bo zapadlo oziroma kako nizke bodo temperature. Dogajanje v stratosferi pa bo v prihodnjih dneh pomembno spremljati, saj bi lahko vplivalo na razvoj zimskih vremenskih vzorcev.

* Slike so simbolične.