Bo letošnja zima huda in zasnežena? Odgovor ima današnje vreme

Danes goduje sveti Martin, s katerim je povezanih veliko ljudskih običajev in vremenskih pregovorov. Naši predniki so verjeli, da lahko vreme na martinovo razkrije, kakšna zima nas čaka, ali bo veliko snega in celo kakšno bo vreme ob božiču. Kaj torej pravijo stari pregovori?

Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je danes najbolj znano kot praznik, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Nekoč pa je imel ta dan še precej širši pomen. Povezan je bil z zaključkom jesenskih opravil, zahvaljevanjem za letino in opazovanjem narave.

Kot pojasnjuje Slovenski etnografski muzej, je bilo martinovo nekoč predvsem zahvalni praznik za dobro letino, danes pa ga povezujemo z mladim vinom, martinovimi pojedinami in druženjem.

Naši predniki so veliko pozornosti namenjali tudi vremenu. Sonce, megla, dež, sneg in mraz na martinovo so bili po ljudskem verovanju znamenja, iz katerih so sklepali o prihajajoči zimi.

Sončno martinovo naj bi napovedovalo hudo zimo

Med najbolj znanimi martinovimi pregovori so tisti, ki povezujejo lepo vreme z mrzlo zimo.

• »Če je na Martina jasno in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.«
• »Če je Martin lep, veliko da zimo, če je pa meglen, slabo dobimo.«
• »Če Martin sonce ima, pride rada huda zima.«

Po teh pregovorih naj bi bilo sončno in jasno martinovo znamenje hladnejše oziroma ostrejše zime. Ljudje so verjeli, da lahko prijetnemu novembrskemu vremenu sledi občutna ohladitev.

Zanimivo je, da nekateri pregovori napovedujejo tudi drugačen razplet.

»Če je na sv. Martina dan grdo in oblačno vreme, bo potem lepa zima; če je pa sončno in toplo, se je kmalu hude zime nadejati.«

Po tem verovanju naj bi torej oblačno in neprijetno vreme na martinovo pomenilo milejšo zimo, sonce in toplota pa naj bi napovedovala prihod hujšega mraza.

Kaj pomeni, če bo na martinovo megla?

Posebno mesto v ljudskem izročilu ima tudi megla, ki je novembra pogosta predvsem po nižinah.

• »Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsakdo še zime sit.«
• »Sv. Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna ko jesen.«

Pregovora kažeta, da ljudska izročila niso bila vedno enotna. Prvi pregovor megleno martinovo povezuje z dolgo oziroma neprijetno zimo, drugi pa z milejšimi zimskimi razmerami.

Prav te razlike kažejo, da so pregovori nastajali v različnih krajih in obdobjih ter odražali izkušnje ljudi, ki so bili pri delu in vsakdanjem življenju močno odvisni od vremena.

Bo na božič sneg ali blato?

Nekateri martinovi pregovori segajo še dlje in poskušajo napovedati vreme ob božiču.

• »Če Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.«
• »Za soncem sv. Martina takoj pride sneg, zmrzlina; pa četudi ta dan prav dobro greje, tri dni se babje leto šteje.«

Prvi pregovor temelji na prepričanju, da lahko zgodnjemu novembrskemu mrazu sledi otoplitev v decembru. Če bi bila torej na martinovo že zmrzal in led, naj bi bil božič lahko bolj moker kot bel.

Drugi pregovor pa opozarja, da toplo vreme na martinovo še ne pomeni, da se bo jesen nadaljevala brez ohladitve.

Pregovori so napovedovali tudi letino in delo na kmetijah

Martinovi pregovori niso govorili le o snegu in mrazu. Pomembni so bili tudi za kmete, saj so jih povezovali s prihodnjo letino, rastjo rastlin in opravili na poljih.

• »Če sv. Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje.«
• »Če sv. Martin listje obdrži, huda zima sledi.«
• »Če zeleni trta še o sv. Martinu, ne bo hude zime.«
• »Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.«
• »Korenje se redi (debeli) do sv. Martina.«
• »Martin na petek – ne bo debelega špeha.«

Ti pregovori kažejo, kako pomembno je bilo opazovanje narave. Ljudje so spremljali, ali drevesa še obdržijo listje, kakšno je stanje trte in ali zemljo že prekriva zmrzal.

Lahko martinovi pregovori res napovedo zimo?

Čeprav so pregovori zanimiv del slovenske kulturne dediščine, jih ne moremo razumeti kot zanesljivo meteorološko napoved.

Vremenski pregovori so nastajali na podlagi dolgoletnih opazovanj, vendar vreme na posamezen novembrski dan ne more zanesljivo razkriti, kakšne bodo temperature in snežne razmere skozi celotno zimo.

Agencija Republike Slovenije za okolje pojasnjuje, da tudi sodobne uporabne vremenske napovedi praviloma segajo le približno teden dni vnaprej, saj je ozračje zapleten in nepredvidljiv sistem.

Martinovi pregovori zato ostajajo predvsem zanimiv spomin na čase, ko so ljudje prihod vremena poskušali razbrati iz vsakodnevnih znamenj v naravi.

Ne glede na to, ali bo letošnje martinovo sončno, megleno ali deževno, bo prihodnja zima šele pokazala, koliko resnice se skriva v starih ljudskih modrostih.

* Slike so simbolične