Bi Gornja Radgona lahko imela več prireditev? To predlagajo kandidati za župana

Pet kandidatov za župana Občine Gornja Radgona je predstavilo svoje poglede na društveno in družabno življenje v občini. Strinjajo se, da imajo društva pomembno vlogo pri povezovanju občanov, razlikujejo pa se v predlogih za dodatno podporo, organizacijo prireditev in oživitev javnih prostorov.

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra 2026, so kandidati za župana Občine Gornja Radgona odgovarjali tudi na vprašanje o društveni dejavnosti ter možnostih za večje vključevanje mladih v kulturna, športna, gasilska in druga društva.

Svoje poglede so predstavili Urška Mauko Tuš, Mitja Ficko, Boris Jaušovec, Boris Rakuša in Branko Kocbek.

Urška Mauko Tuš: Društveno življenje je pestro in dobro organizirano

Aktualna županja Urška Mauko Tuš je društveno dejavnost v občini ocenila kot zelo dobro. Poudarila je, da v občini deluje deset gasilskih društev, poleg njih pa številna športna, kulturna, turistična in likovna društva.

Po njenih besedah občina društvom vsako leto zagotavlja finančno podporo, med drugim tudi prek javnih razpisov. Njihova pomembna vloga se kaže predvsem pri organizaciji javnih prireditev, kjer se društva redno vključujejo in sodelujejo.

Izpostavila je tudi raznolikost dogodkov v občini, od kulturnih prireditev, koncertov in potopisnih predavanj do različnih delavnic in tradicionalnih praznovanj. Občani lahko informacije o dogajanju spremljajo v občinskem koledarju prireditev.

Mitja Ficko: Več dogodkov v kulturnem domu in oživitev nekdanjih prireditev

Mitja Ficko je društveno življenje ocenil pozitivno, vendar meni, da bi bilo mogoče obstoječe zmogljivosti bolje izkoristiti.

Predvsem bi si prizadeval za več dogodkov v kulturnem domu, ki po njegovem mnenju ni dovolj izkoriščen. Ob številnih društvih in dveh glasbenih šolah bi bilo po njegovi oceni mogoče v kulturnem domu organizirati od 20 do 30 prireditev letno.

Zavzel se je tudi za povezovanje društev in njihove predstavitve v mestnem parku.

Med predlogi je omenil še obuditev nekaterih tradicionalnih prireditev, po katerih je bila Gornja Radgona nekoč prepoznavna. Spomnil je na speedway, prireditev Pokaži, kaj znaš in druge dogodke, ki so v preteklosti privabljali obiskovalce.

Boris Jaušovec: Kulturna ponudba naj nagovori širši krog občanov

Boris Jaušovec se je strinjal, da društva v občini dobro delujejo in imajo občanom veliko ponuditi.

Ob tem je poudaril, da bi bilo smiselno kulturne vsebine še bolj približati širši javnosti. Po njegovem mnenju je del kulturnega programa včasih namenjen predvsem ožjemu krogu poznavalcev posameznih umetniških ali glasbenih zvrsti.

Zato bi si prizadeval za še bolj raznoliko ponudbo, ki bi pritegnila različne generacije in skupine občanov.

Ob tem je izpostavil, da je koledar kulturnih dogodkov v občini že zdaj obsežen, dodatne možnosti pa vidi predvsem v prilagajanju vsebin različnim obiskovalcem.

Boris Rakuša: Več večjih javnih prireditev in podpora prostovoljcem

Boris Rakuša je poudaril pomembno vlogo prostovoljcev, ki s svojim delom omogočajo delovanje številnih društev in organizacijo dogodkov.

Po njegovem mnenju bi občina potrebovala več večjih javnih prireditev, ki bi privabile širši krog obiskovalcev in dodatno oživile družabno življenje.

Pri financiranju društev bi zagovarjal upoštevanje števila članov, načrtovanih programov in dejansko izvedenih dejavnosti. Meni namreč, da bi morala biti višina podpore povezana tudi z aktivnostjo posameznega društva.

Poudaril je še pomen večjih dogodkov, zaradi katerih občanom ne bi bilo treba obiskovati prireditev v drugih krajih, temveč bi se več obiskovalcev odločalo za prihod v Gornjo Radgono.

Branko Kocbek: Stalni oder v parku in več mladih v društvih

Branko Kocbek meni, da imajo društva v občini razmeroma dobre materialne pogoje za delovanje, vendar opaža predvsem izzive pri zagotavljanju novih aktivnih članov.

Kot enega od predlogov za oživitev družabnega življenja je omenil postavitev stalnega odra v mestnem parku, ki bi omogočal organizacijo različnih prireditev v poletnih mesecih.

Spomnil je tudi na tradicionalne vaške dogodke, ki so nekoč povezovali prebivalce, danes pa jih ponekod ni več.

Posebej je opozoril na pomanjkanje mlajših generacij, ki bi bile pripravljene prevzeti organizacijo dogodkov in nadaljevati društveno tradicijo. Po njegovem mnenju je zato pomembno ustvarjati pogoje, ki bi mlade spodbudili k aktivnejšemu sodelovanju v lokalnem okolju.

Skupni cilj je živahnejše družabno življenje

Čeprav kandidati predlagajo različne rešitve, vsi prepoznavajo pomembno vlogo društev pri povezovanju lokalne skupnosti.

Med izpostavljenimi možnostmi za prihodnji razvoj so boljša izkoriščenost kulturnega doma, širša kulturna ponudba, več večjih javnih prireditev, oživitev tradicionalnih dogodkov in spodbujanje mladih k vključevanju v društva.

Kateri izmed petih kandidatov bo imel priložnost svoje predloge uresničevati v prihodnjih štirih letih, bodo volivci odločali v nedeljo, 15. novembra 2026.