FOTO in VIDEO: Kakšna bo Murska Sobota čez 20 let? Kandidati predstavili svoje vizije

Pet kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota se je na finalnem soočenju še zadnjič pred lokalnimi volitvami srečalo pred kamerami. Jožek Špilak, Gorazd Kerec, Damjan Anželj, Andrej Mešič in Anton Štihec so soočili stališča o občinskih investicijah, dragih projektih, prometu, stanovanjih in kakovosti življenja. Razprava je odprla tudi vprašanja o cenah komunalnih storitev, stroških drsališča in kakovosti pitne vode.

V četrtek, 12. novembra 2026, je potekalo finalno soočenje kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota, ki so ga pripravili televizija IDEA, Sobotainfo in Pomurec.com v okviru medijske hiše Moji mediji.

Na soočenju so sodelovali Jožek Špilak (Demokrati), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), aktualni župan Damjan Anželj (SD), Andrej Mešič (SDS) in nekdanji župan Anton Štihec (NSi).

Tokrat so bila v ospredju predvsem vprašanja, kakšne spremembe mesto potrebuje, kako izboljšati življenje občanov in katere projekte bi kandidati uresničili v prihodnjem mandatu. Ob posameznih temah so se pokazale tudi razlike v njihovih pogledih na dosedanje delo občine.

Komunalne storitve in javni zavodi: Kje bi lahko občina privarčevala?

Prvi del razprave je bil namenjen delovanju občinskih javnih zavodov in gospodarskih javnih služb. Med izpostavljenimi vprašanji so bili razmere v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, možnosti združevanja javnih zavodov ter prihodnost upravljanja centralne čistilne naprave, za katero se koncesija izteče septembra 2027.

Anželj je glede razmer v knjižnici poudaril, da jih ni mogoče primerjati s primerom RIS Dvorec Rakičan. Pojasnil je, da se je občina skupaj s soustanoviteljico, Občino Beltinci, že vključila v iskanje rešitev, vendar župan ne sme posegati v delovnopravne in sodne spore.

Štihec se je zavzel za racionalizacijo delovanja javnih zavodov. Med možnostmi je navedel združevanje računovodskih in drugih podpornih služb, s čimer bi po njegovem mnenju zmanjšali stroške in več denarja namenili drugim potrebam občine.

Kerec je prav tako zagovarjal povezovanje skupnih služb, med drugim računovodstva, pravnih in kadrovskih dejavnosti. Prepričan je, da bi občina na ta način lahko dosegla prihranke.

Špilak je poudaril, da mora občina pred morebitnim združevanjem preveriti zakonske možnosti in vpliv na kakovost storitev. Podprl je odpravljanje podvajanja posameznih programov, pri komunalnih dejavnostih pa izpostavil pomen močnega javnega podjetja.

Kerec je pri upravljanju čistilne naprave zagovarjal dolgoročno združevanje gospodarskih javnih služb pod eno streho, saj bi to po njegovem mnenju lahko vplivalo na ugodnejše cene za občane.

Mešič je medtem opozoril na stroške načrtovane obnove mestnega parka. Ocenil je, da bi lahko nekatere preprostejše posege izvedlo občinsko podjetje Komunala in da predvidena investicija ni ustrezno zastavljena.

Anželj je odgovoril, da gre za občinski projekt, pri katerem je treba upoštevati pravila javnega naročanja in evropskega sofinanciranja. Pojasnil je tudi, da je občina že proučila možnosti združevanja zavodov, vendar večjih finančnih učinkov po opravljeni analizi ni ugotovila.

Tehnološko-kompetenčni park za več kot šest milijonov evrov

Velik del soočenja je bil namenjen gospodarskemu razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest. Kandidati so spregovorili o prihodu Atlantic Grupe, ki je prevzela podjetje Osem, in načrtovanem tehnološko-kompetenčnem parku.

V oddaji je bilo navedeno, da skupna vrednost prevzema in načrtovanih vlaganj Atlantic Grupe presega 40 milijonov evrov, ob polni zmogljivosti proizvodnje pa je napovedanih 125 delovnih mest.

Kandidati so prihod investitorja večinoma pozdravili, razpravljali pa so tudi o tem, kakšna delovna mesta bodo nastala in kako v Mursko Soboto privabiti podjetja z višjo dodano vrednostjo.

Posebno pozornost je pritegnil tehnološko-kompetenčni park, vreden približno 6,25 milijona evrov. Aktualni župan Anželj ga je predstavil kot pomemben razvojni projekt, ki naj bi omogočil nastajanje visokotehnoloških podjetij s področij biomedicine, umetne inteligence, okoljskih raziskav in drugih naprednih dejavnosti.

Poudaril je, da je občina za pridobitev projekta vložila veliko prizadevanj in da je financiranje povezano z dogovorom za razvoj regije. Zavrnil je tudi pomisleke o morebitnih dodatnih stroških gradnje ter pojasnil, da je projekt zasnovan po načelu projektiranja in izvedbe.

Štihec je opozoril na potrebo po gospodarnem ravnanju z javnim denarjem ter izrazil pomisleke glede cene in obsega objekta. Menil je, da bi morali pri takšnih investicijah več pozornosti nameniti tudi pogajanjem in racionalizaciji stroškov.

Špilak je izpostavil vprašanje stroškov gradnje in laboratorijske opreme. Izrazil je bojazen, da bi se vrednost projekta lahko povečala, hkrati pa opozoril na potrebo po jasnem načrtu prihodnjega financiranja.

Kerec je projekt načeloma podprl, vendar ga zanima, kam se bodo uspešna podjetja iz parka preselila po zaključku začetnega obdobja razvoja in ali bo občina zanje zagotovila ustrezne površine.

Mešič je opozoril, da mestni svetniki po njegovi oceni nimajo dovolj informacij o celotni finančni konstrukciji. Napovedal je tudi prizadevanja za prihod visokotehnološkega podjetja v občino.

Obvoznica, Markišavska cesta in prihodnost Sobočanca

Naslednja tema je bila prometna infrastruktura. V ospredju sta bili gradnja vzhodne obvoznice in dolgo pričakovana obnova Markišavske ceste, kandidati pa so predstavili tudi predloge za izboljšanje javnega prevoza.

V oddaji so navedli, da je pogodbena vrednost gradnje vzhodne obvoznice dobrih 19 milijonov evrov, predvideni delež mestne občine pa znaša približno 1,2 milijona evrov.

Špilak je opozoril na prometno obremenjenost primestnih naselij, predvsem Markišavec in Černelavec. Poudaril je, da bo treba dolgoročno rešiti tudi prometne povezave z Goričkega.

Anželj je pojasnil, da občina sredstva za obnovo Markišavske ceste že zagotavlja, izvedba pa je povezana tudi z državnimi postopki in urejanjem zemljišč. Ob tem je izpostavil potrebo po celovitem obvoznem sistemu okoli mesta.

Kerec je razkril, da je bil vložen predlog dopolnitve državnega proračuna, s katerim bi za Markišavsko cesto zagotovili dodatnih 500.000 evrov. Izrazil je upanje, da bo predlog dobil podporo.

Štihec je med prednostnimi nalogami navedel preselitev avtobusne postaje bližje železniški postaji, na sedanji lokaciji pa bi uredil podzemno garažo in nov upravni center. Prav tako je poudaril pomen nadaljnjega načrtovanja obvoznic in zmanjševanja tovornega prometa skozi naselja.

Mešič se je zavzel za boljše povezovanje avtobusnega in železniškega prometa ter izboljšanje sistema izposoje koles.

Kandidati so razpravljali tudi o mestnem avtobusu Sobočanec. Kerec bi razmislil o več manjših vozilih, Špilak o prilagoditvi voznega reda in prevozih na klic, Štihec pa o razširitvi voženj v popoldanske ure.

Anželj je napovedal preveritev možnosti izboljšanja povezav s primestnimi naselji, omenil pa je tudi načrtovano širitev sistema izposoje koles.

Drsališče odprlo vprašanje stroškov in javnega naročanja

Med bolj izpostavljenimi temami finalnega soočenja je bilo drsališče v mestnem središču. Po podatkih, predstavljenih v oddaji, je vrednost triletnega najema drsališča skupaj z dodatno ponudbo približno 668.000 evrov z DDV.

Razprava se je osredotočila predvsem na vprašanje, ali bi bil za občino ugodnejši nakup lastnega drsališča in ali bi lahko z drugačnimi pogoji javnega naročila pridobili več ponudnikov.

Anželj je pojasnil, da je treba pri izračunu dejanskega stroška upoštevati tudi prihodke od vstopnin, izposoje drsalk in sponzorjev. Po njegovih besedah občino drsališče v eni sezoni stane približno 130.000 evrov.

Poudaril je, da so preverili tudi možnost nakupa, vendar bi lastno drsališče zahtevalo dodatno opremo, vzdrževanje in skladiščenje. Po njegovi oceni nakup ne bi prinesel pomembne finančne prednosti.

Štihec je podvomil o smiselnosti skupnega razpisa za drsališče in spremljajoči zabaviščni program. Menil je, da bi lahko ločena razpisa omogočila večjo konkurenco med ponudniki.

Kerec se je strinjal, da bi morali pogoje javnega naročanja oblikovati tako, da bi omogočali sodelovanje več ponudnikov. Špilak je poudaril pomen razpisov, ki zagotavljajo čim gospodarnejšo porabo javnega denarja.

Mešič je izpostavil potrebo po podrobnejši presoji finančne konstrukcije in primerjavi različnih možnosti zagotavljanja drsališča.

Aktualni župan je očitke zavrnil in poudaril, da je bil izvajalec izbran na javnem razpisu, na katerega bi se lahko prijavili tudi drugi zainteresirani ponudniki.

Stanovanja vse dražja: Kako mladim omogočiti življenje v Murski Soboti?

Kandidati so se posvetili tudi stanovanjski problematiki in odseljevanju mladih. V oddaji so predstavili podatek, da so se rabljena stanovanja v Prekmurju od leta 2020 podražila za približno 78 odstotkov.

Kerec je ocenil, da je Murska Sobota premalo izkoristila možnosti državnega sofinanciranja javnih najemnih stanovanj. Opozoril je, da nova stanovanja zasebnih investitorjev niso nujno dostopna mladim in socialno šibkejšim prebivalcem.

Špilak bi več pozornosti namenil tudi praznim in neprimernim stanovanjskim enotam. Predlagal je program, v okviru katerega bi lastnike spodbudili k obnovi stanovanj in njihovemu oddajanju mladim družinam.

Štihec je izpostavil možnosti sodelovanja občinskega in državnega stanovanjskega sklada, zlasti pri zagotavljanju ugodnejših najemnih stanovanj. Zavzel se je tudi za hitrejše komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih individualni gradnji.

Mešič bi mladim olajšal gradnjo in nakup lastnega doma, med drugim z zmanjševanjem administrativnih ovir in ustreznimi spodbudami.

Anželj je poudaril, da je bilo v aktualnem mandatu zgrajenih več kot 130 novih stanovanj, pri čemer je izpostavil tudi sodelovanje občine z zasebnimi investitorji. Med kandidati se je ob tem razvila razprava o razliki med javno stanovanjsko gradnjo in zasebnimi investicijami.

Odprlo se je tudi vprašanje brezplačnega vrtca. Anželj je pojasnil, da občina za vrtce letno namenja približno 4,5 milijona evrov, zato po njegovi oceni popolna odprava plačil za starše ne bi bila finančno izvedljiva brez dodatnih sredstev.

Zdravje, kakovost zraka in športna infrastruktura

Pomemben del soočenja je bil namenjen kakovosti življenja v Murski Soboti. Kandidati so govorili o onesnaženosti zraka, vse pogostejših vročinskih valovih, skrbi za starejše in športni infrastrukturi.

Anželj je glede onesnaženosti zraka opozoril predvsem na težave v zimskem obdobju, povezane z individualnimi kurišči. Med ukrepi občine je navedel spremljanje kakovosti zraka, izboljševanje kolesarskih povezav in ozelenjevanje mesta.

Kerec bi v mestu uredil več manjših zelenih površin oziroma žepnih parkov, ki bi prebivalcem v vročih poletnih dneh zagotavljali dodatno senco. Posebej je izpostavil Slovensko ulico.

Štihec je poudaril potrebo po širitvi zmogljivosti za starejše, med drugim z dodatno enoto doma starejših in novimi oskrbovanimi stanovanji.

Razprava se je dotaknila tudi pokritega bazena in obnove obstoječega letnega kopališča.

Špilak bi prednostno obnovil obstoječi olimpijski bazen, možnost pokritega bazena pa bi proučil kot regijski projekt, pri katerem bi sodelovale tudi druge občine.

Mešič je izpostavil potrebo po večji podpori športnim društvom in manjšim športnim objektom, saj po njegovem mnenju tudi ti pomembno vplivajo na zdravje in kakovost življenja občanov.

Anželj je poudaril, da so v aktualnem mandatu veliko vlagali v športno infrastrukturo, med drugim v mestni stadion, atletsko stezo in druge objekte. Napovedal je tudi možnost povečanja sredstev za delovanje športnih društev.

Razprava tudi o kakovosti pitne vode

Posebno pozornost je pritegnilo vprašanje prisotnosti ostankov pesticidov v vodi, ki ga je odprl Anton Štihec.

Štihec se je skliceval na poročila in podatke o preseženih vrednostih posameznih snovi ter opozoril na potrebo po dodatnih ukrepih za zagotavljanje kakovostne pitne vode. Med možnimi rešitvami je omenil izboljšanje postopkov čiščenja vode.

Kerec je poudaril pomen rednega spremljanja kakovosti vode, izvajanja analiz in pravočasnega obveščanja uporabnikov ob morebitnih težavah.

Anželj je pojasnil, da so pristojne institucije s problematiko seznanjene in da javno podjetje Vodovod sistem B izvaja ustrezne ukrepe. Poudaril je, da po veljavnih merilih dovoljene vrednosti niso presežene, ob tem pa opozoril na dolgotrajno prisotnost ostankov v preteklosti uporabljenih pesticidov v okolju.

Štihec je vztrajal, da bi morali javnost o problematiki bolje obveščati in iskati dodatne možnosti za zmanjšanje prisotnosti spornih snovi.

Navedbe kandidatov o koncentracijah posameznih snovi in njihovi zdravstveni nevarnosti so bile del razprave na soočenju, ne pa neodvisne ocene ustreznosti pitne vode.

Kakšna bo Murska Sobota leta 2046?

V zaključnem delu soočenja so morali kandidati pogled usmeriti precej dlje od prihodnjega štiriletnega mandata. Odgovorili so na vprašanje, kakšno Mursko Soboto si predstavljajo čez 20 let, leta 2046.

Anželj si želi urejeno, prometno dostopno mesto z močnim gospodarstvom, kulturnimi in športnimi dejavnostmi ter raziskovalnimi ustanovami. Poudaril je, da je treba razvoj načrtovati dolgoročno, ne glede na trajanje posameznega mandata.

Špilak vidi Mursko Soboto kot mesto, v katero se mladi priseljujejo, družine lahko dostopajo do stanovanj in vrtcev, promet je urejen, starejši prebivalci pa so vključeni v družbo.

Kerec si želi, da bi mesto ohranilo svojo prepoznavno podobo, obenem pa ponovno oživilo prazne in neizkoriščene stavbe. Izpostavil je tudi enakomernejši razvoj primestnih naselij ter varno in dostojno življenje starejših.

Mešič je svojo vizijo povezal predvsem z vrnitvijo prebivalcev, ki so se v preteklih letih odselili, ter ustvarjanjem pogojev, da bi mladi prihodnost ponovno videli v domači občini.

Štihec je predstavil vizijo mesta z dodatnimi zelenimi površinami, razvitim sistemom obvoznic, novo gospodarsko cono in logističnim centrom pri Lipovcih. Omenil je tudi možnost razvoja letališča v regijski letalsko-logistični center.

Zaključek soočenja: Anželj svojemu mandatu pripisal oceno osem

Ob koncu soočenja so kandidati pojasnili še, zakaj bi jim morali občani zaupati vodenje mestne občine.

Špilak je poudaril sposobnost poslušanja in sodelovanja. Štihec je izpostavil pomen različnih znanj in političnih pogledov v občinskem svetu, Mešič pa napovedal spremembe pri upravljanju občine in javnih zavodov ter večji poudarek gospodarstvu in mladim.

Aktualni župan Anželj je moral oceniti svoje delo v iztekajočem se mandatu. Na lestvici od ena do deset si je pripisal oceno osem. Pojasnil je, da vodenje občine ni vedno mogoče v idealnih okoliščinah, kljub temu pa meni, da je občinsko vodstvo doseglo pomembne rezultate.

Kerec je Anželjevemu mandatu pripisal oceno sedem. Poudaril je, da bi kot župan želel izboljšati učinkovitost občine, pospešiti posamezne postopke in okrepiti sodelovanje s sosednjimi občinami.

Odločitev bodo v nedeljo sprejeli volivci

Finalno soočenje je pokazalo, da kandidati različno ocenjujejo dosedanje občinske projekte in predlagajo različne poti za prihodnji razvoj. Med ključnimi vprašanji ostajajo dostopnost stanovanj, delovna mesta, prometne povezave, delovanje javnih zavodov in kakovost življenja v Murski Soboti.

Volivci Mestne občine Murska Sobota bodo o prihodnjem županu odločali v nedeljo, 15. novembra 2026. Če nobeden od kandidatov ne bo prejel potrebne večine, bo drugi krog 29. novembra 2026.

Foto: Jure Banfi