FOTO: V Radencih tudi o pomoči kmetom: Kdaj lahko pričakujejo prvi denar?

V Radencih se je danes, 12. novembra 2026, začelo 34. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali, Zadravčevi-Erjavčevi dnevi 2026. Dvodnevno srečanje povezuje domače in tuje strokovnjake, raziskovalce ter predstavnike kmetijstva. Ob začetku posvetovanja so opozorili na zahtevne razmere v slovenskem kmetijstvu, pomen živinoreje in potrebo po dolgoročnih rešitvah za obstoj kmetij.

V kongresni dvorani Hotela Radin v Radencih se je danes začelo tradicionalno strokovno srečanje, ki bo trajalo še v petek, 13. novembra. Letošnje posvetovanje ima tudi poseben pomen, saj Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota obeležuje 80 let delovanja, Osemenjevalno središče za plemenske merjasce Bakovci pa praznuje 30-letnico.

Udeležence so ob začetku srečanja nagovorili predstavniki kmetijskih in strokovnih ustanov, ki so izpostavili pomen povezovanja znanstvenih spoznanj s potrebami kmetov ter opozorili na številne izzive, s katerimi se srečuje slovenska živinoreja.

Osem desetletij strokovne podpore pomurskim kmetom

Ob jubileju Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota so predstavili razvoj ustanove, katere začetki segajo v september 1946. Takrat je v Murski Soboti nastala predhodnica današnjega zavoda, ki se je sprva ukvarjala predvsem z obvladovanjem bolezni živali in izboljševanjem razmer v živinoreji.

Med pomembnejšimi dosežki iz začetnega obdobja je bil prispevek murskosoboških strokovnjakov k razvoju cepiva proti nalezljivi ohromelosti prašičev. Njihovo delo je odmevalo tudi v tujini, saj so vakcinalni sev Murska Sobota uporabljali tudi v drugih evropskih državah.

Zavod je v naslednjih desetletjih širil svoje dejavnosti na področja selekcije živali, laboratorijskih analiz, umetnega osemenjevanja in kmetijskega svetovanja. Pomembni prelomnici sta bili vključitev kmetijske svetovalne službe leta 1991 in vključitev zavoda v sistem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije leta 2000.

Danes zavod s približno 80 zaposlenimi povezuje kmetijsko svetovanje, živinorejo, laboratorijske storitve, raziskovalno-razvojno delo in mednarodne projekte.

Podgoršek: Živinoreja ostaja ključna panoga slovenskega kmetijstva

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek je v nagovoru poudaril pomen strokovnega znanja, ki ga raziskovalci in svetovalci prenašajo na kmetijska gospodarstva. Posebej je izpostavil kakovost voluminozne krme, ki je zaradi naravnih značilnosti Slovenije izjemno pomembna za domačo živinorejo.

Kot je pojasnil, je več kot tri četrtine slovenskih kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi dejavniki, več kot 55 odstotkov pa jih leži na gorskih in hribovskih območjih.

Zato je prepričan, da živinoreja ostaja nepogrešljiv del slovenskega kmetijstva. Po njegovih ocenah bi lahko opuščanje reje travojedih živali pomenilo tudi opuščanje obdelave velikega dela travnikov in pašnikov.

Podgoršek se je zahvalil kmetom, ki kljub zahtevnim razmeram vztrajajo pri svojem delu ter ohranjajo obdelano slovensko podeželje.

Za kmete eno najtežjih let, prašičereja v posebej zahtevnem položaju

Velik del nagovora je namenil letošnjim razmeram v kmetijstvu. Po njegovih besedah so kmete prizadeli visoki stroški goriva in gnojil, spomladanska suša, neurja s točo ter poznejša vročina in suša.

Opozoril je, da je letošnja sezona po njegovem mnenju med najtežjimi v zadnjih desetletjih. Kljub temu na številnih kmetijah opaža vztrajnost in pripravljenost rejcev, da ohranijo svoje črede.

Posebej zaskrbljujoče pa so po njegovih besedah razmere v prašičereji, kjer se rejci soočajo z izjemno nizkimi odkupnimi cenami in visokimi stroški proizvodnje.

»Izjemno nizka cena, sektor nam pred očmi propada, poka, kakorkoli temu hočemo reči,« je opozoril Podgoršek.

Poudaril je, da si zbornica skupaj s predstavniki prašičerejcev prizadeva poiskati rešitve za pomoč panogi, ki ima pomembno vlogo tudi v Pomurju. O tej problematiki pričakujejo nadaljnje pogovore s pristojnim ministrstvom.

Kmetom napovedana finančna pomoč

Podgoršek je spregovoril tudi o ukrepih za blažitev posledic letošnjih neugodnih razmer. Po njegovih navedbah naj bi kmetje do začetka decembra prejeli pomoč zaradi visokih cen gnojil in goriva, za katero je predvidenih približno 8,1 milijona evrov.

V pripravi je tudi pomoč živinorejskim kmetijam za nakup krme, ki je zaradi suše na številnih gospodarstvih primanjkuje. Napovedal je še pričakovani začetek vračanja dela stroškov za nabavljeno kmetijsko gorivo.

Ob tem je poudaril, da kmetje na pomoč že težko čakajo, saj so posledice letošnje sezone močno obremenile njihovo poslovanje.

Opozorila tudi glede prehranske varnosti in prihodnosti kmetij

Udeležence je nagovoril tudi dr. Jernej Drofenik, namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki se je srečanja udeležil namesto državne sekretarke Mojce Erjavec.

Opozoril je, da podnebne spremembe, vremenske ujme in negotove razmere povečujejo pritisk na kmetijsko proizvodnjo. Ob tem je poudaril pomen sistemskih rešitev, ki bi kmetijam omogočile dolgoročno načrtovanje in večjo odpornost na prihodnje krize.

Posebno pozornost je namenil prehranski varnosti. Po njegovih besedah bi morala Slovenija več pozornosti nameniti pripravljenosti na morebitne krizne razmere in zagotavljanju domače pridelave hrane.

Izpostavil je tudi pomen ohranjanja kmetij na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji, saj bi opuščanje kmetovanja lahko povzročilo dolgoročne spremembe slovenske kulturne krajine.

Trideset let osemenjevalnega središča v Bakovcih

Letošnje srečanje zaznamuje tudi 30-letnica Osemenjevalnega središča za plemenske merjasce Bakovci, ki je bilo ustanovljeno leta 1996.

Središče je v treh desetletjih pomembno prispevalo k razvoju umetnega osemenjevanja prašičev, izboljševanju plemenskih lastnosti in zagotavljanju kakovostnega plemenskega materiala slovenskim rejcem.

Ob jubileju so poudarili pomen strokovnega dela, izkušenj zaposlenih ter prilagajanja novim tehnologijam in zahtevam sodobne prašičereje.

V Radencih dva dni o prehrani živali in prihodnosti živinoreje

Po uvodnem delu srečanja je na programu vrsta strokovnih predavanj slovenskih in tujih raziskovalcev. Danes bodo med drugim obravnavali kakovost voluminozne krme, sodobne metode analiziranja krme, prehrano krav molznic, koruzno silažo ter vplive različnih načinov krmljenja na proizvodne rezultate.

Predvidena so tudi predavanja o novih tehnologijah, varnosti krme, ekonomiki pridelave in zdravstvenih izzivih v živinoreji.

V petek, 13. novembra, se bo posvetovanje nadaljevalo s poudarkom na prehrani prašičev, genetiki, dobrobiti živali, alternativnih virih beljakovin in sodobnih pristopih v perutninarstvu.

Zadravčevi-Erjavčevi dnevi tako tudi letos predstavljajo priložnost za povezovanje znanosti in kmetijske prakse ter iskanje rešitev za učinkovitejšo in odpornejšo živinorejo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...