https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Štajersko prekmursko bučno olje odslej zaščiteno kljub nasprotovanju Avstrije

03.10.2012 ob 17:03  

Evropska komisija je danes v evropskem uradnem listu objavila registracijo štajersko prekmurskega bučnega olja. To 15. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji, pri postopku registracije pa je ugovarjala sosednja Avstrija, ki ima podobno olje zaščiteno geografsko označbo.

Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750. Slovenija je tako uspela skozi spraviti registracijo bučnega olja, tako da je ta slovenska posebnost že 15. zaščiteni proizvod na področju Evropske unije.

V samem postopku registracije Štajersko prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji, je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se Štajersko prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, v izogib zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci  v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.

Štajersko prekmursko bučno olje se lahko naredi tudi iz bučnih semen s Kitajske

Avstrijci so se borili proti registraciji, ker so bili mnenja, da hočemo Slovenci naklepno zavajati potrošnike, kot argument pa so navajali, da je avstrijskoštajersko bučno olje 100-odstotno čisto bučno olje iz domačih bučnih semen, medtem ko pri pridelavi štajersko-prekmurskega bučnega olja pa smejo biti semena pridelana tudi drugje, tudi recimo na Kitajskem, kar pa imajo povsem prav.

Namreč kmetijski pridelek bil zaščiten kot geografska označba, ki ima posebno kakovost, ugled in druge značilnosti, ki so rezultat pogojev in dejavnikov določenega geografskega okolja. Ni pa nujno, da prav vsi postopki pridelave in predelave potekajo znotraj tega območja; surovina npr. lahko izvira zunaj teh meja. Taka živila so tudi kraški pršut, kraška panceta, kraški zašink, kranjska klobasa, ptujski luk in prleška tunka.


Blagodejni učinki uživanja bučnega olja

Številne znanstvene raziskave potrjujejo zdravilnost bučnih semen in bučnega olja. Poudariti je potrebno predvsem pozitivne učinke vitamina E in rastlinskih sterolov, ki kot antioksidanti zavirajo procese staranja, varujejo ožilje, zmanjšujejo verjetnost srčnih napadov ter nastanka rakavih obolenj. Zdravilni učinki sterolov v olju so znanstveno dokazani tudi pri povečani prostati. Ostali vitamini in mineralne snovi pomagajo pri odvajanju vode, krepijo mišičje in vezivno tkivo. Nenasičene maščobne kisline v olju zmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta, zmanjšujejo zlepljanje trombocitov ter posredno sodelujejo pri zaviranju vnetnih procesov.

Štajersko prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom. Ima ugodno maščobno kislinsko sestavo.

Pri Evropski komisiji ima Slovenija registrirane še ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, kraški zašink in bovški sir.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      03.10.2012 ob 17:19 gost gost

      Zaščiteno ime ali ne je pač vseeno. Bolj bistveno je, koliko se ga bo pridelalo, kakšne kvalitete bo in seveda, koliko se bo z njim zaslužilo. Tukaj pa Avstrijcem ne sežemo niti do kolen.

      1 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      04.10.2012 ob 7:53 Čika-pajo gost

      Seveda ka jin ne sežemo niti do kolen.Zakoj pa nej? Zato ka smo bumbari vsi nas cecajo zdaj ka se pa zača delati red pa se cilo gor prosijo.Normalno ka so penejzi odzaja ampak osnova je licenca, pa vola ka znamo zmoremo itfd.

      0 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. smrt
      04.10.2012 ob 12:43 smrt

      Če je Pomursko naj bo pomursko nej še kcoj štajarsko .Znamo ka nas štajarci sovražijo .

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.