FOTO: Ročno posejan lan napoveduje modro poletje ob Muri

Na 100. dan v letu so na Otoku ljubezni v Ižakovcih posejale seme lanu. Članice skupine Lan že vrsto let ohranjajo del kulturne dediščine, kmalu pa bo lan na Otoku ljubezni zacvetel v sinji modri barvi.

Tudi letos so članice skupine Lan iz Ižakovcev v občini Beltinci, ki skrbijo za ohranjanje dediščine prednikov, na Otoku ljubezni ob tkalski delavnici pripravile gredico, kjer so posejale seme lanu. Otok ljubezni, priljubljena izletniška točka ob reki Muri, je tako ponovno pridobil posebno zanimivost.

Setev so izvedle v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Beltinci, pri čemer so uporabile domače laneno seme, ki ga vsako leto same pridelajo. Ob tkalski delavnici so uredile gredico v velikosti 5 x 5 metrov, ograjeno s pleteno ograjo iz šibja.

Semena lanu so posejale ročno, in sicer na 100. dan letošnjega leta, pri čemer bo tudi spravilo sledilo po približno 100 dneh. Lan na Otoku ljubezni že lepo raste. Pred setvijo so gredico ročno prekopale z motikami, zemljo poravnale z lesenimi grabljami, nato posejale seme in površino ponovno zravnale.

Kot poudarjajo marljive članice skupine Lan Ižakovci, med katerimi so predvsem upokojenke, že vrsto let obujajo nekoč razširjeno, danes pa skoraj pozabljeno tradicijo svojih prednikov. Med rastjo bodo lan skrbno spremljale, odstranjevale plevel in ga dognojevale. Sredi junija bo lan ob reki Muri zacvetel v značilni modri barvi.

Otok ljubezni vsakodnevno obišče veliko turistov iz Slovenije in tujine, ki si bodo poleg drugih zanimivosti lahko ogledali tudi rast lanu. V času spravila bo lan odcvetel in razvil rjave glavice s semeni. Ko bo dozorel, ga bodo ročno populile in posušile.

Na Büjraških dnevih, ki bodo sredi avgusta, bodo članice prikazale celoten postopek predelave lanu v laneno platno. Gre za pomembno dediščino, ki jo negujejo in prenašajo iz roda v rod.

Rdeča nit delovanja skupine Lan Ižakovci je ohranjanje starega ljudskega opravila pridelave lanu in izdelave platna. Njihovi predniki so lan pridelovali za domače potrebe, po pisnih virih pa je bila pridelava najbolj razširjena okoli leta 1955, nato pa je postopoma zamrla. Leta 1992 so članice skupine tradicijo ponovno obudile.

Danes ohranjajo tudi staro tkalsko orodje, kot so trlice, kolovrat, motovilo in statve. Pomembno vlogo ima tkalska delavnica na Otoku ljubezni, kjer obiskovalcem pogosto prikažejo celoten postopek od semena do platna. Na ogled so tudi lan, izdelki iz lanenega platna in različna oblačila.

Ižakovske tkalke so predane svojemu poslanstvu in sodijo med redke skupine v Sloveniji, ki še v celoti ohranjajo to rokodelsko veščino. Želijo si, da bi bogato dediščino, znanje in ljubezen do nekdanje obrti prenesle na mlajše generacije.

Svoje znanje predstavljajo tudi v šolah, vrtcih ter na različnih delavnicah, med drugim na Otoku ljubezni, v beltinskem parku in drugod. Nekoč je bilo laneno platno zelo cenjeno, danes pa zanimanje zanj upada, zato obstaja bojazen, da bi ta tradicija sčasoma utonila v pozabo.

Tekst: Jože Žerdin, Foto: Zavod za kulturo, turizem in šport Beltinci