Niti Kekec ni pomagal Janši

Po končanem drugem krogu se kaže nekoliko nejasna  slika, ki govori o negotovem trenutku slovenske politike. Staro se je nekako iztrošilo, novega ni.  Tako se zdi, da volivcem ne preostane drugega, kot da še naprej obkrožajo številke pred glavnima tekmicama z zadnjih parlamentarnih volitev, četudi ne v eno ne v drugo nimajo (več) pravega zaupanja.

Začnimo z Janševimi demokrati. Z današnjimi izidi so navidezno potrdili svoj primat, ker so lepemu številu osvojenih mandatov v občinskih svetih dodali enajst novih županov – največ med vsemi strankami v drugem krogu. Toda hkrati je volilno odločanje razgalilo vso njihovo nemoč. Še enkrat moram poudariti, kako nenavadno je, da se najpomembnejši opozicijski stranki v trenutnih razmerah ni posrečil desant niti na eno mesto. Kot sem pravilno predvidel, ne ptujski Luci (ki je bil s slabimi 46 odstotki temu bliže) ne novomeški Kekec nista mogla resno ogroziti dosedanjih županov. Janševim ostaja tolažba, da imajo stabilno podporo, ki sega globoko v politično sredino. Pravzaprav je ob njihovi trenutni skoraj popolni nedejavnosti in čakanju zgolj na napake nasprotnikov že omenjeno preveč. Verjetno bodo zato še najbolj veseli premiernega (a nenavadno tesnega) uspeha v Janševi rodni občini, kjer je od leta 1998 vladala leva sredina.

Na levici brez sprememb

Če je SDS v “ler” dala šele v zadnjih mesecih, socialnih demokratov kot stranke na sceni praktično ni ves mandat sedanje vlade. Pravzaprav je pismo Mladega foruma ministru Golobiču eno njihovih redkih pojavljanj, kot političnega kolektiva, v zadnjem času. Kljub temu so tudi z današnjimi izidi potrdili svojo vodilno vlogo na levi sredini. Očitno podobno, kot demokrati na desni, najbolj nagovarjajo povprečne, politično ne a priori opredeljene volivce. In četudi so grdo izgubili v Novi Gorici, njihova bera izvoljenih županov na koncu sploh ni slaba.

Očitno se bo njihovo prvenstvo kljub pasivnosti (ali pa prav zaradi nje?) celo nadaljevalo. Desusov izziv pač ni več kot muha enodnevnica, izključna zasluga prodornega predsednika, liberalni demokrati imajo resda spoštovanja vredno, ampak omejeno podporo, Zares pa kljub precejšnji moči v koaliciji kot stranka pomeni še komaj kaj.

V znamenju tesnih odločitev

Sicer je drugi volilni krog postregel z nekaj na moč tesnimi izidi. Najtesneje je bilo v Trbovljah, kjer kandidata socialdemokratov in doslej vladajočih nacionalistov loči samo pet glasov in bodo odločili glasovi po pošti. V majhni občini Sveti Andraž je Nova Slovenija županski stolček ohranila za deset, kandidat SLS v Kanalu pa za petnajst glasov. Končno so se precej tesno razblinile županske sanje najbolj znanega rock partizana.

Če je SDS končno zmagala v Janševem Grosupljem, pa so socialdemokrati v Pahorjevem Šempetru, prvič po ustanovitvi samostojne občine, izgubili. V tretji ponovitvi je lokalni derbi z županom Valenčičem dobil nekdanji krščanski demokrat Milan Turk.

Volitve v senci

Ob koncu je potrebno dodati, da se volilno dogajanje 24. oktobra po medijski odmevnosti zdaleč ni moglo meriti z nekim drugim notranjepolitičnim dogodkom. Kajti levi, desni in vmesni so ob koncu tedna družno zaplesali ob političnem (ali še to ne) truplu Simone Dimic. Tudi vpliv omenjenega plesa utegne biti neprimerno večji od takšnih ali drugačnih volilnih izidov. Sam se sicer bolj kot k mnenju Rada Pezdirja, ki je zmago v zadevi nedvoumno pripisal predsedniku vlade, nagibam k stališču Vojka Flegarja, da gre za precejšnjo zaušnico prav njemu.  Naredil bi še korak dlje in tvegal trditev, da je ob razkritju blišča in bede najožje sodelavke, Pahor doživel svojo “ultro”. Kdo bo imel od vsesplošnega veseljačenja zaradi bega v Dubaj – še zlasti ob na lokalnih volitvah izpričani brezzobosti opozicije – torej največ koristi, verjetno ni potrebno predolgo ugibati.

 www.casnik.si