https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Pretopla zima brez snežne odeje grozi pomurskim kmetovalcem

Murska Sobota, 20.01.2014 ob 9:00  

Iz Agencije RS za okolje svarijo, da pretoplo vreme za ta čas spodbuja rast ozimnih rastlin in zmanjšuje njihovo odpornost pred mrazom, vendar zaenkrat zaradi temperatur, ki nikakor niso zimske, ampak značilne za pomlad ali jesen, z rastlinami ni kaj hudo narobe, saj smo šele sredi zime. Problem se bo pojavil, če bo prišlo do nagle in občutne ohladitve brez snežne odeje, ki bi poskrbela za ohranitev toplote in bi rastline pomrznile.

https://www.ris-dr.si/

»Pretopla zima ima v kmetijstvu bolj neugodne kot ugodne učinke, saj mora narava pozimi počivati oziroma mirovati. Zaradi visokih temperatur za ta letni čas se vegetacija v celoti ni prekinila. Rastline, predvsem poljščine, še naprej počasi rastejo. Posledica prepogostih in prebujnih posevkov bo spomladi najverjetneje povečan pojav bolezni in s tem povečani stroški za njihovo zatiranje«, pojasnjujejo na Biotehniški šoli Rakičan.

Če pade sneg na toplo podlago in take posevke ter se le-ta zadrži nekaj časa, lahko pričakujemo pojav snežne plesni, ki lahko povzroči škodo tudi na travnikih. Ker so posevki oljne ogrščice preveliki, lahko pozen sneg povzroči poleganje posevkov in poškodbe, ki potem omogočajo večjo okužbo z boleznimi (rane, skozi katere vstopajo povzročitelji bolezni).

Cvetje v pomladnem snegu

Foto: Thinkstock

V primeru hladnega vala brez snega se bo pojavila golomrazica

Na Biotehniški šoli svarijo, če v prihodnosti pride do hladnega vala brez snega, se bo pojavila golomrazica (poljščine pomrznejo), saj se rastline niso pravočasno pripravile na nizke temperature. Zaradi vegetacije se na nekaterih posevkih začnejo kazati znaki pomanjkanja hranil, predvsem dušika. V sadjarstvu in vinogradništvu začnejo v pretoplem vremenu nabrekati brsti in očesa. V primeru nizkih temperatur lahko pride do poškodb brstov in očes ter zaradi tega tudi manjšega oziroma popolnega izpada pridelka.

Zaradi previsokih zimskih temperatur bo tudi manjši pomor škodljivih žuželk in tako lahko spomladi pričakujemo večji napad le-teh. Na neobdelanih površinah in sosednjih parcelah je možen povečan pojav miši.

    Komentarji

    1. gost
      20.01.2014 ob 9:08 2014 gost

      Glavni krivec je človek,ker človek uničuje naravo in narava se mu maščuje, in še hujše bo.

      8 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      20.01.2014 ob 11:16 - gost

      to je vse za pripisat globalnemu segrevanju in onesnaženju okolja. namesto da tovarne trgujejo z licencami za onesnažen zrak, bi vsa taka podjetja morala sanirati okoljsko škodo ki jo povzročajo. bi se takoj onesnaženje zmanjšalo.

      5 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      20.01.2014 ob 12:59 alf gost

      Kaksno segrevanje....letos je tak....za 10 let de pa spet mrzlo...narava je narava..... kaksno segrevanje...to so bedarije za malo deco ....

      5 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      20.01.2014 ob 17:16 vinko megla gost

      Deca draga kakšno segrevanje za boga.Znate ka tak je bilou tudi 72 leta toplo snej pa je spadno marca pa še 10 maja ma te mi naj tej strokovnjaki pametni povejo.Što je te oničevau naravo traktori,autoji ha je nej bilou na 50 kilometrov autotoja nigdi pa je toplo bilou.Zdaj vam pa tej pametni norčeki svetuvlejo o segrevanji nekšnon.Etik je morje bilou pa što je te segro zrak da je odteklo stručkoji.NIŠČE.

      3 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      20.01.2014 ob 22:07 RobinHood gost

      Točno tako alf in vinko megla. Nobeno leto ni enako drugemu. Enkrat je pač topleje, drugič spet hladneje. Je več mokrega, drugič več suhega. Na koncu pa je povprečje ta pravo. Stoletja in tisočletja nazaj so bile zelo rodovitne letine in so bile zelo slabe letine. Že davno pred Kristusom je bilo tako. V starem Egiptu. Sedem debelih krav in sedem suhih krav. Bral sem letno kroniko izpred dobrih 100 let nazaj. Piše v neme letu, da je bilo toliko grozdja, da so imeli premalo sodov, kam bi vino dali. In potem je bila letina, ko še za poskusiti ni bilo. Ali še ena. Poplave so bile take, da so se ljudje od hiše do hiše s čolni vozili. in potem. Suša je bila taka, da so šli čez Muro peš iz Prekmurja na Štajersko. Človek je pač te stvari poznal in, ko je bila dobra letina si je naredil zalogo za naslednje leto, ko je mogoče bila letina slabša. Danes pa je problem, ker se pač hoče iz zemlje stisniti več, kot je zemlja sposobna dati. Človek je pohlepen in se mu gre za dobiček. Ostali, ki pa takoj nasedajo globalnemu segrevanju pa si itak v trgovini vse kupijo, če je letina dobra ali slaba. Saj tako ali tako ne vedo, ko kupijo žemljo, če je pšenica z Madžarske ali s Poljske. Mlinarji so jo pač pripeljali od tam kjer je cenejša.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.