FOTO: Otroci v Radgoni spoznavali, da so vsi drugačni, a vendar enaki

V Mladinskem centru Gornja Radgona je potekalo srečanje mladih.  V igri in zabavi se je kmalu razblinila razlika v letih starosti, saj so otroci ob zabavi spoznali, da jih druži skupna želja po druženju.

Mladinski center Gornja Radgona je skupaj s Centrom Janeza Levca organiziral mednarodno likovno razstavo "Igraj se z mano". Vendar  je bila sama razstava na srečanju le stranskega pomena, kajti ves dogodek je bil namenjen otrokom v igri in zabavi. Tako so v novo opremljene prostore Mladinskega centra prispeli otroci radgonskega Vrtca, učenci osnovne šole Radgona in učenci šole s posebnimi potrebami. Ob izvrstni predstavi klovnov, ki sta jo izvedla brata Malek iz Rekreacijsko ustvarjalnega društva Eleja, so otroci občudovali čarovniške trike in akrobatske  umetnije pri metanju mečev, žog in podobnih predmetov. Vodja projekta Mednarodnega festivala "Igraj se z mano"  Boštjan Kotnik nam je pojasnil organizacijo in delovanje Centra Janeza Levca.   

Rojstvo ideje o delu z mladimi

Boštjan navaja, da je že pred osmimi leti vzklila ideja za delovanje Centra Janeza Levca. Boštjan se je kot vzgojitelj takrat srečeval s pogoji, v katerih je opravljal delo z otroci s posebnimi potrebami. Vendar navaja dejstvo, da se po večini javnosti niti ne sanja, koliko ti otroci zmorejo. Zato so se odločili, da prikažejo pravi način, kako s socialno integracijo vključevati drugačne. Že sam izraz »drugačni« nas včasih zapelje v napačno razumevanje. Boštjan poudarja, da je vsak izmed nas drugačen. Na vprašanje, kako se financira center, nam je pojasnil, da so se leta 2007, ko je bilo evropsko leto enakih možnosti in je vzporedno takrat tudi bil oblikovan razpis Promocije enakih možnosti, nekako odločili, da Sloveniji pokažejo, kdo so in kaj zmorejo.

Na osnovi te odločitve so v centru mesta Ljubljane, na Kongresnem trgu organizirali festivalsko obliko. Na samo prireditev so povabili sosednje osnovne šole, vrtce, srednje šole in univerzo ter v dvodnevnem projektu nastopali in se zabavali. V delavnicah so urili ročne spretnosti v različnih delih. Na ta način je brez prisile in brez obveznosti do udeležencev projekt le rastel vse do danes, leta 2014. Želja po širitvi ideje je pripeljala do tega, da so pričeli projekt izvajati tudi izven Ljubljane. Kmalu je festival prerastel v vseslovenski festival, kateri se dogaja po vsej državi.

Prava pravila so otroška pravila

Skozi igro, ki je socializacijski element, spoznavajo sodelujoči lasten ustvarjen svet. Sam projekt se dogaja skozi tri nivoje. Skozi športni del, likovni del ter festivalski del. V likovni del je prispelo preko 5000 otroških likovnih stvaritev, katere so nastala pod nadzorom mentorjev. Likovne delavnice so se tudi izvajale v Cankarjevem domu, ki nudi velik prostor. Po zaključku razstave v Cankarjevem domu  pa ista dela potujejo po vsej Sloveniji in tudi v tujino, kar znaša do 20 prireditev na leto. Tako se srečujejo na različnih lokacijah z različnimi šolami. Toda v samem srečanju delujejo otroci kot eni in kmalu se izbrišejo med njimi še te male razlike med vrsto osnovne šole ali med ustvarjalci. Boštjan poudarja, da so temelj razstave samo otroci, ki postavljajo svoja pravila, kakšna bi morala biti razstava, ne pa kustosi s pogledom odraslih, ki le redko vidijo umetnost z otroškimi očmi.  Zanimal nas je interes staršev za vključevanje otrok v tovrstne projekte.

Otroška sreča in zadovoljstvo

Boštjan poudarja, da vsak starš želi najboljše svojemu otroku. Ne sme pa se spregledati dejstva, da imajo starši sami po sebi odločilno vlogo pri podpisovanju papirjev in usmerjanju otrok. Brez njihove privolitve stvar ne bi šla naprej. Boštjan tudi poudarja, da so enako kot spodbudni tudi zaviralni momenti, če otrok morda ni v ustreznem programu in nima ustrezne podpore. Hkrati so pa tudi pozitivni primeri, ko starši s svojo ljubeznijo premagajo veliko oviro otroka, da doseže določen cilj, ko bi morda že razni strokovnjaki obupali. V zaključku navaja temeljni problem v šolstvu nesoglasja med prosvetno stroko in starši. Po mnenju Boštjana, kot vzgojitelj in vodja projekta, bi bilo priporočljivo partnerstvo med obema stranema, kajti cilj obeh je otroško zadovoljstvo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...