FOTO: O astronomiji za začetnike ali poznavalce v Ljutomeru

Mladinski center Prlekije je organiziral predavanje o astronomiji za začetnike in poznavalce nebesnih objektov.

V Mladinskem centru Prlekije je tokrat potekalo predavanje o astronomiji. Predavatelj Luka Sternad je predstavil nekatere teme iz astronomije. V polnem predstavitvenem prostoru je poslušalcem predstavil Sončni sistem, lastnosti dvozvezdij, objekte globokega neba ter nekaj osnov kvantne mehanike, s katerimi preučujejo področje črnih lukenj in antimaterije.  Razumevanje, kako veliko ali globoko je vesolje, je žal odvisno le od bujne domišljije.  Čeprav so znanstveniki ocenili, da je dosedanje vesolje staro med 13 in 15 milijardami let, še vedno ne poznajo zelo podrobne lastnosti najbolj oddaljenih galaksij. Že pri obravnavi naše galaksije "Rimske ceste" si lahko astronom da duška ter jo aktivno in vztrajno opazuje in mimogrede tudi kaj novega odkrije.

FOTO: hdwallpappers.com

Da pa teorija odkrivanja ni tako enostavna, govorijo dejstva, da oddaljenost objektov od našega rodnega planeta Zemlje merimo v svetlobnih letih. Lastnosti o svetlobi so poznane že dolgo časa. Vendar, pa je potrebno vedeti in opozoriti, da svetloba v vakuumu potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Torej, kot je predavatelj omenil, se razdalje med zvezdami merijo s svetlobnimi leti. Najbližja zvezda našemu soncu se imenuje Alfa Kentavra in je oddaljena od nas 4,2 svetlobnih let.  To predstavlja razdaljo, za katero bi potrebovali 4,2 leta, če bi potovali s hitrostjo 300.00 km na sekundo, kar pa vemo, da danes to še ni mogoče. Vendar, astronome ne zanima le razdalja med objekti, temveč njihove lastnosti, obnašanje ter procesi, ki se tvorijo med njimi.

Predavanje pa se ni spuščalo na nivoje profesionalnega študija ali dela v astronomiji, temveč smo se omejili le na objekte na nebu, ki jih lahko opazujemo že z majhnimi teleskopi ali navadnimi binokularji ali daljnogledi. Amaterski astronomi poimenujejo take »predmete na dlani«, kot Messierjeve objekte.  Charles Messier je bil francoski astronom, ki je leta 1774 napisal katalog za 54 opazovanih objektov. Kasneje ga je dopolnil do 110 objektov. Še danes se označujejo najdeni objekti z veliko črko M in predstavljajo nekatere objekte vidne tudi s prostimi očmi. Takšna sta meglica v ozvezdju Oriona, označena z M42 ter Gostosevce ali Pleade, označene z M45. Zelo ostro oko lahko zazna tudi našo najbližjo galaksijo  Andromedo ali z oznako M31.  Za opazovanje tovrstnih objektov astronomi uporabljajo bolj ali manj opremljene teleskope tipov refraktor in reflektor. 

V delavnici je bil na razpolago teleskop tipa reflektor Newton, s katerim se da doseči pri uporabi pravih okularjev ter pri uporabi Barlowih leč do 1350 kratna povečava. Vendar, z večanjem povečave se zmanjšuje vidni kot v opazovanem polju in ga merimo v milimetrih. Predavatelj je podrobno predstavil še ostala področja astronomije, pri čemer je poudaril, da za amatersko opazovanje resnično ne potrebujemo dragih opazovalnih naprav, temveč le dobro voljo, povprečen daljnogled, vztrajnost in kakšno zvezdno karto, brez katere bi se opazovala le pozicija zvezd.  Žal pa je predavanje ostalo le pri opisovanju, kajti vreme ni dopuščalo zvezdnega opazovanja. Tovrstno opazovanje se bo izvedlo v dnevih meseca maja, ko bodo ustrezni pogoji.     

FOTO: wikia.com

Več fotografij v spodnji galeriji ...