Sobota, kot si jo želimo: tokrat o informacijski in komunikacijski tehnologiji

Na včerajšnji premišljevalnici v sklopu Sobote, kot jo želimo, so udeleženci razpravljali o razvoju informacijske in komunikacijske tehnologije. Uvodoma je predstavil nekatere temeljne pojme in podatke, kje smo v evropskem merilu, Matjaž Horvat, univ. dipl. inž. rač. in infor., ki dela za Mozillo.

Slovenija je tehnološko slabo razvita

Tokratnja deseta premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot jo želimo, na temo informacijske in komunikacijske tehnologije, je potekala včeraj v MIKK-u.

Matjaž Horvat je sprva pojasnil osnovne pojme, nato pa kazalnike EU indeksa digitalnega gospodarstva, sicer na ravni države in v primerjavi s preostalo Evropo. Slovenija ima ta indeks 0,41 (giblje se med 0 in 1), s čimer se uvršča na 19. mesto od skupno 28 držav. Zelo slabi smo po povezljivosti. Tudi moderatorja je presenetila pokritost gospodinjstev s širokopasovnim internetom, ki je na ravni Slovenije le 89 odstotna, v EU in celo na Hrvaškem pa kar 97 odstotna. Z 68 odstotki je podpovprečno tudi število uporabnikov interneta (starostna skupina 16 in 74 let), evropsko povprečje pa je 75 odstotkov. Nekoliko spodbudnejši je podatek, da se po številu diplomantov STEM (strojništvo, matematika, tehnologija in znanost) uvrščamo na sedmo mesto v Evropi. Podatki o uporabi interneta pa kažejo, da Slovenci radi beremo novice, za resnejše delo (elektronsko bančništvo, nakupovanje itd) pa ga uporabljamo precej manj.

Po uporabi e-storitev se uvrščamo na sam rep Evrope, na slabšem je le še Bolgarija. Po uvedbi e-računov bodo ti podatki morda boljši drugo leto. Zelo slabo imamo razvito tudi digitalno izmenjavo medicinskih podatkov in e-receptov. V 21. stoletju se je klub tehnologiji na določene preglede potrebno še vedno prijaviti osebno pri zdravniku, ki pogleda za datum v knjigo.

Razprava o optiki, licencah, standardih izmenjave podatkov in še čem

Nato pa se je začela razprava. Udeleženci so razpravljali o e-upravi, kjer so izpostavili problem zastarele tehnologije, pa tudi nepreglednosi in težavah pri uporabi, kar uporabnike odvrne od uporabe. Izpostavili so tudi problem optičnega omrežja, s katerim bi se morali ukvarjati že pred leti. Namesto tega so nekatera primestna naselja še vedno brez optične povezave. Druga zastarela omrežja pa so označili za počasnejša in dražja. Kot alternativo so omenjali brezžično omrežje. Wi-fi omrežje bi moralo biti dostopno tudi turistom, vsaj v središču mesta in v bližini pomembnejših turističnih točk. Za Mursko Soboto, natančneje proizvodno halo podjetja Mura, naj bi se zanimal investitor, ki išče lokacijo za postavitev podatkovnega centra. Problem je še vedno nerešeni stečajni postopek.

Podani so bili predlogi nadgradnje Pomoči občanu, ki jo občina že izvaja. Predlagana je bila tudi aplikacija t.i. pametni župan. Po drugi strani bi bilo potrebno vlagati tudi v izobraževanje starejših, ki sodobne tehnologije še ne znajo uporabljati. Razpravljali so tudi o licencah, za katere se porabi veliko denarja in bi ga lahko vlagali v mlade, ki so brez zaposlitev. Pa tudi o stardardih za izmenjavo podatkov itd. 

Več fotografij v spodnji galeriji...