https://www.minicom.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA

INTERVJU

Samo Budna: Ni več tistega, kot nekoč, ko smo se dobili na pivu in igrali

Ljutomer, 09.03.2016 ob 10:00  

Mineva 25 let, odkar je eden najbolj prepoznavnih prleških obrazov stopil na glasbeno pot. Začelo se je z Marko bando, ko je bil še golobradi mladenič, star manj kot 15 let.


»Ko se ozrem nazaj, je res hitro minilo,« nam pove v studiu, kjer nas sprejme. Vonj po cigaretnem dimu se meša z umetniškim pridihom. To je njegov prostor, zasidran v osrčje Prlekije. Tu, kjer je (ostalo) njegovo srce. Širši javnosti ga bo ponovno odprl v Ljutomeru na velikem koncertu 9. aprila. 

25 let na glasbeni sceni. Tudi naša država letos praznuje isto obletnico. Mislim, da bi ji lahko zapeli tisto vašo Sanje so večne ...

Dejansko nekako tako, kot si rekel. Sanjali smo več, kot smo dosanjali. Če se po 25 letih prebudimo, je slika nekoliko drugačna, kot smo si jo zastavili. O tem precej tudi pišem v svojih besedilih.  

Besedilo iz singla Brez skrbi, ki se nahaja na vašem zadnjem albumu Za nazaj in za naprej, bi bilo pri tem na mestu. »Sploh ne najdem besed, koliko praznih besed in vsem v posmeh, ta lažna skrb za ljudi, za navadne ljudi.«

Res je, zdi se mi, da se samo veliko govori. Obstajajo neke puhlice in besede, ki so naučene. Ti vplivneži jih stalno uporabljajo, na koncu pa ugotoviš, da pravzaprav niso čisto nič povedali. Sama dejanja potem pokažejo, da je nekako tako.

In dajejo vam inspiracijo.

To je res. V takšnih časih so glasbeniki bolj dovzetni za tovrstna besedila. Tudi sicer opažam, da je kar precej kritičnih besedil s strani različnih skupin. 

Kje smo tu v Pomurju?

Komercialne skupine se poslužujejo besedil, ki so bolj všečne ljudem. Jaz pišem to, kar čutim. In to lahko izrazim samo skozi glasbo, tako se me sliši. Nočem se delati pametnega in pridigati, ampak sem glasbenik in imam možnost, da to izrazim skozi besedila.

Spremljate družbo, na koncertih vidite obraze in odzive ljudi. Kakšni so v primerjavi s tistimi iz časov po osamosvojitvi?

Ljudje so ostali isti, samo okus za glasbo se je spremenil. Pred okrog 10 leti smo denimo igrali na mariborskem Štuku z Vladom Kreslinom. Celotna dvorana je z njim pela pesmi. Ko smo odšli z odra, je DJ zavrtel drugo glasbo – spomnim se, da je takrat bila popularna »Ne boš ti meni zizike majal ...«. In taisti ljudje so na to glasbo odreagirali isto, kot prej na glasbo Vlada Kreslina. To me je malo zaskrbelo. 

Nam to lahko kaj pove o družbi in njeni miselnosti?

Mislim, da je preveč glasbe. Vsak dan pravzaprav nekdo nekaj izda. Ljudje so postali preveč površni, več ne dojemajo kvalitetne glasbe, kot smo jo nekoč mi. Časi so se spremenili. Takrat si kupil cd ali vinilsko ploščo, pogledal, kdo je igral, kakšna so besedila itd. Sedaj je vse to na MP3-jih, dosegljivo z enim klikom. Vse skupaj se je malo razvrednotilo. Kvalitetni glasbi se ne daje dovolj pomena. Enostavno je preveč stvari in ljudje tega več ne morejo absorbirati. 

Prej sva se pogovarjala o sistemu in državi, iz katere do sedaj zagotovo nismo iztisnili vsega, kar bi lahko. Tudi za vas se mi zdi podobno. Da bi lahko ustvarili (še) večjo kariero, kot ste jo ...

Že samo okolje, kjer smo s Posodi mi jürja delovali, je majhen hendikep. Če nisi v Ljubljani, torej na sceni, se vsak dan ne pogovarjaš z ljudmi, ki podobno mislijo, iščeš veze, se ti dosti manj dogaja, kot bi se ti sicer, če bi bil tam. To je prva stvar. 

S Posodi mi jürja smo dosegli kar nekaj. Sploh zadnja avtorska plošča je bila zelo popularna, precej pesmi je postalo »evergreenov« ... V tem smislu se mi zdi, da smo dali, kolikor smo lahko, čeprav nismo bili profesionalci. Ko smo šli narazen, sem začel s samostojno kariero. Potrebno je bilo začeti na novo. Redki vedo, da sem avtor večine besedil in glasbe, bolj so nas poznali kot Posodi mi jürja. Potem so še časi taki, da je glasba torej postala razvrednotena. Zase lahko povem, da vedno dam vse od sebe ... Je pa uspeh odvisen od več stvari, marketinga, managementa itd. Ko recimo pošljem svoje pesmi na radije, se kar precej vrtijo. 

Ravno to sem imel v mislih. Imate kakovostno glasbo, po drugi strani pa bi se morda navezal na vaše razmišljanje v enem izmed intervjujev, kjer ste dejali, da smo Pomurci preskromni in da se ne znamo prezentirati. Vi tega niste želeli ali niste imeli možnosti?

Te skromnosti se verjetno ne rešiš. Tudi če se je hočeš, nekje ostane. Okus ljudi, še enkrat ponavljam, se je spremenil. Če gledaš festivale in diskoteke, ti hitro postane vse jasno. Po drugi strani me veseli, da slovenske skupine (Mi2, Big Foot Mama ...) ponovno polnijo dvorane. Nekaj se dogaja in mogoče so ljudje končno ugotovili, da je slovenska beseda le slovenska. Moramo se zavedati pomembnosti svojih korenin. Lepo bi bilo, da bi dali več pomena naši glasbi. Ko prebiram forume zdaj ko so aktualne glasbene kvote, je grozljivo, kaj vse ljudje pišejo o slovenski glasbi. Veliko je gneva nad njo. To je povsem neupravičeno. 

Odvisno je tudi, kakšna je mentaliteta ljudi, ki to piše.  

Da, ampak tudi s tem se ustvarja neko mnenje. 

Kaj menite, bi lahko s Posodi mi jürja na današnji glasbeni sceni imeli vseslovenski domet?

Mislim, da bi lahko. Bili smo že precej popularni ... sedaj bi praznovali 20 let. Škoda, da se je zgodilo, kot se je. Vse se zgodi z namenom. 

Je kaj možnosti, da skupina ponovno oživi?

O tem se nismo pogovarjali. Ne bom rekel, nikoli ne reci nikoli ... 

Imam občtuek, da pogrešate tiste čase.

Bila je neka glasbena romantika. Dobivali smo se ob petkih in sobotah, med tednom ... Sedaj so vsi pri več skupinah. Dobimo se le za vaje in še to pred koncerti. Ni več tistega, kot je bilo nekoč, ko smo se dobili na pivu in igrali. Tudi zdaj se sicer dobimo, ampak bolj redko. (smeh) 

Ustvarjate v okolju, kjer glasba z Balkana polni diskoteke in dvorane. Z vašim (bolj resnim) repertoarjem težko dobite nastop skoraj vsak vikend. Bi igrali za skupine, kot so Blue Planet, Plamen ali Weekend band?

S Posodi mi jürja smo prav tako začeli s priredbami, ampak smo namensko izbirali pesmi. Igrali smo od Rolling Stonesov do Davida Bowieja. Nismo šli na prvo žogo. Nismo ravno igrali »Ajde da ludujemo ove noči«. Igrali smo pesmi, ki jih nekateri ljudje še niso poznali, pa smo jih vseeno populalizirali. Sedaj skupine pogledajo playliste, vidijo, kateri hiti prevladujejo, naredijo priredbo in jo naslednji vikend že igrajo. To je najlažje narediti. 

Menite, da bi Vlado Kreslin uspel, če bi ostal v Prekmurju?

Vlado je fenomen kar se tiče glasbe, njemu bi verjetno uspelo. Vsekakor pa mu ni škodilo, da je šel v Ljubljano. (smeh) 

Ste kdaj razmišljali o tem, da bi se iz Prlekije preselili v kakšen večji slovenski kraj?

Velikokrat, ampak je na koncu vedno naneslo tako, da sem ostal tukaj. 

Je odločilo srce?

Da. Tukaj mi je lepo. Upam, da se bodo tudi časi spremenili in to ne bo več nek hendikep. 

Živite od glasbe in za glasbo. Predvidevam, da vam slednje nekoliko bolje uspeva ...

Predvsem živim za glasbo. To, da bi živel od glasbe, pa bi morala biti posledica. Delam vse, da bi bilo tudi tako, ampak to mi ni cilj. Uživam v tem, kar delam in se zavedam, da imam pravzaprav privilegij. Hvaležen sem za to. 

Ste vsakodnevno tukaj v studiu?

Da, to je moj posel. Dnevno sem v studiu okrog osem ur. To ne pomeni, da vseskozi igram in pišem. Ko si enkrat glasbenik, si cel dan »noter«. Pravzaprav nimam točno določenega delovnega časa. 

Kar nekaj pesmi iz vašega repertoarja je povezanih z ženskami (Greva v tišino, Zate nocoj, Da si ob meni, Komu boš rekla ...). Imate oz. ste imeli muzo?

Muze so vsepovsod. Živiš življenje, to se dogaja, ljudje pridejo in odidejo. To so situacije, ki ti dajo priložnost, da napišeš pesem. Pesem se ne spraviš pisat tako, da rečeš, da jo boš napisal. Nekaj se mora zgoditi. In pride trenutek, ko vzameš papir in jo napišeš. To je trenutek, ki se zgodi in je čaroben. 

Je o ženskah lažje pisati?

(presmislek) Lažje je v bistvu pisati družbeno-kritične pesmi. Ko pišem za ženske oz. o ženskah, moram paziti na to, da ne izpadem preveč sluzast in da ne izbiram besed, kot so pogrešam te, ljubim te ... To je kar zahteven projekt, da potem pesem izpade vredna in da ljudem daš prostor, da se najdejo v besedilu. O ženskah res ni tako lahko pisati ... 

... ker so pač zahtevna bitja. Šalo na stran. (smeh) Vrniva se k vaši glasbeni obletnici, ki jo boste obeležili s koncertom 9. aprila v Ljutomeru. Kako doživljate preteklih 25 let ustvarjanja?

V prvi vrsti sem hvaležen za teh 25 let, ker sem veliko doživel, videl sem veliko sveta, spoznal ogromno ljudi, igral s čudovitimi glasbeniki. Ko rečeš 25 let, se sicer malo zdrznem, ampak dejansko se nisem veliko spremenil. Čutim isto, morda razmišljam malo drugače. Vendarle sem starejši in življenje te marsikaj nauči. Če potegnem pod črto, je bilo teh 25 let super. Čeprav so bili vzponi in padci, ampak vsaka stvar je bila po svoje namenjena. 

Kaj vas je življenje naučilo?

Predvsem biti strpen in znati počakati stvari, se včasih prepustiti toku. Naučil sem se tudi komunicirati z ljudmi. Ko imaš skupino, moraš biti včasih psiholog, da ostane neka celota. Ko smo bili mladi, smo bili malo bolj »agresivni«, kaj smo hitreje povedali, se poslali kam, sedaj pa se bolj zadržiš in se stvari odvijejo same od sebe.  

Foto: Simon Koležnik

Vam je prepoznavnost kdaj stopila v glavo?

Ne. To delam čisto po naravni poti, niti se ne obnašam in počutim zvezdniško. V Sloveniji se težko obnašaš zvezdniško.

Očitno je imel Aleš Podbrežnik iz Rocklinea prav, ko je zapisal, da je vaša prednost v tem, da ste izjemno iskreni in resnicoljubni glasbenik, ki se te iskrenosti ne boji razdati v vsem polnem siju.

Iskreno povem, kar mislim. Če bi nas bilo več takih, bi bila situacija drugačna. Trenutek, ko prineseš pesem pred skupino in jim jo predstaviš, je tak zanimiv. Ne veš, kakšen bo odziv. Resnično poskušam napisati, kar mislim in me tega ni sram. Je pa res, da se kar precej razdajam pri tem. Na plano dam vse, kar imam. 

Ste na koncertih od ljudi dobili to, kar ste jim dali?

Ko smo izdali ploščo Ugasnite luči s Posodi mi jürja, smo na koncertih ob tem peli še priredbe svetovnih hitov. Ko sem opazil, da se je odziv ljudi na naše pesmi izenačil denimo z Rolling Stonesi, sem vedel, da se je nekaj zgodilo in je nekaj na tem. Tudi v zadnjih letih, ko sem izdal dve samostojni plošči, se dogaja isto. S tem da sedaj igram samo svoje avtorske pesmi. Skratka od ljudi na koncertih sem vedno dobil potrditev, da je nekaj na tem.

In verjetno upate, da bo tako tudi na bližajočem koncertu v Ljutomeru.

Na tem koncertu bom predstavil »best of« mojega ustvarjanja, tako da ne bo manjkala nobena pesem, ki jo ljudje verjetno nekako pričakujejo. 

Bo to koncert življenja za vas?

Tako velikega koncerta kot samostojni izvajalec še nisem delal. Je razlika, če si v skupini, ali če si samostojen. V skupini se lahko malo skriješ, sedaj pa je malce drugače. Glede na to, da je do koncerta še en mesec, ne vem, kaj naj pričakujem ... Rad bi, da je lep dogodek, dvorana ŠIC Ljutomer je kar velika, tudi produkcija bo na visokem nivoju. Res se trudimo. 

Na odru vas bodo spremljali tisti, ki so pustili pečat v vašem dosedanjem ustvarjanju.

To drži, ampak moram povedati, da so to ljudje, s katerimi sedaj veliko sodelujem. Z Vladom Kreslinom, ki bo na koncertu v Ljutomeru, že 20 let igram violino, prideta tudi Hamo in Rudi Bučar ter ostali. To so ljudje, ki jih imam rad, v njihovi družbi se imam vedno dobro, zato sem sedaj povabil njih. Po drugi strani me precej ljudi sprašuje, zakaj ni Posodi mi jürja in Marko bande. Ne gre za zadnji koncert, imel bom še 30 obletnico. Takrat bom mogoče res naredil tako, da bom imel ob sebi vse, s katerimi sem začel. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.