FOTO: Priložnosti pomurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu

Evropski poslanec Franc Bogovič je minuli petek v Murski Soboti na svojem prvem letošnjem evropskem pogovoru v ospredje postavil izzive kmetijstva v Sloveniji in Evropi ter krožno gospodarstvo. Pogovora z naslovom »Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu«so se udeležili tudi mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, Alojz Štuhec ml., kmet s poljedelske kmetije v Bolehnečicih, Rok Šiftar, inovativni mladi kmet Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani, Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo, d. o. o. in Slavko Petovar, župan Občine Veržej in specialist za razvoj podeželja KGZS Zavod Murska Sobota, ki je pogovor moderal. Razpravljali so o izzivih v kmetijstvu in konkretnih priložnostih v Pomurju.

Družbena sprejemljivost kmetijstva

Bogovič, nekdanji kmetijsko-okoljski minister, danes pa poslanec v Evropskem parlamentu, je aktiven v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja. Na pogovoru v Murski Soboti je  opredelil tri ključne izzive kmetijstva v letu 2017. Prva je kot pravi družbena sprejemljivost kmetijstva. Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je  uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. Klasično, ekološko in biodinamično kmetijstvo lahko sobivajo na slovenskih poljih in travnikih. Treba je komunicirati s potrošniki in jim predstaviti dobre kmetijske prakse, ki so večjemu številu ljudi premalo poznane.

Tehnološki napredek in boljši prenos znanja

Bogovič je med drugim poudaril, da je tudi kmetijstvo deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedelstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..) Slovenija mora izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – tako z vidika izobraževalnih sistemov, kot boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi.

Oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020

Nova SKP mora kot pravi Bogovič poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s  tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča,  pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov; vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev).

Nujnost krožnega gospodarstva

Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba) je uvodoma poudarila ključne globalne izzive sveta in nujnost po spremembi delovanja v smeri krožnega gospodarstva. »Vire uporabljajmo tako, da jih v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje. To je osnovno vodilo krožnega gospodarstva. V kmetijstvu imamo na strani produkcije na primer priložnosti za optimizacijo pri upravljanju z zemljo in pri učinkovitejšem, bolj sistematičnem povezovanju kmetijstva in živinoreje. Na strani potrošnje pa so velike priložnosti pri zmanjševanju količin odpadne hrane, spreminjanju prehranskih navad kot tudi pri sami embalaži, ki naj bi je bilo čim manj. Podatek, da potrošniki v razvitih državah letno zavržemo toliko hrane (222 milijonov ton) kot je Podsaharska Afrika proizvede (230 milijonov ton), sam po sebi govori o neracionalnosti obstoječih vzorcev proizvodnje in potrošnje. Informiranje o priložnostih, ki jih krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model prinaša na ekonomski, družbeni in okoljski ravni ter spodbujanje prehoda v trajnostno naravnano družbo, je eno osnovnih poslanstev platforme Circular Change,« je med drugim povedala Godina Košir.

Tudi lokalne izkušnje

Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, je predstavil stanje kmetijstva v Pomurju ter opozoril, da se v Pomurju število hektarjev obdelovalnih površin zmanjšuje. »Prav tako se zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev, še posebej malih kmetijskih gospodarstev, kar je zaskrbljujoče. Res pa je, da se povečuje število hektarjev obdelovalnih površin na kmetijo, število mladih kmetov - prevzemnikov in število hektarjev pokritih površin,« je bil vseeno tudi optimističen Režonja.

Alojz Štuhec, kmet s poljedelske kmetije v Bolehnečicih in Rok Šiftar, inovativni mladi kmet Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani, pa sta predstavila svoji kmetiji in izzive s katerimi se srečujeta. 

Več fotografij v spodnji fotogaleriji...