Prezentizem - skriti pojav v delovnih okoljih

Prezentizmu se namenja več pozornosti šele zadnjih nekaj let. 

Pojavlja se predvsem na področju dela, pomeni pa prisotnost zaposlenega na delovnem mestu kljub zdravstvenim, psihičnim ali fizičnim težavam. Povedano enostavno je prezentizem hkrati prisotnost in odsotnost pri delu (ang. »at work - but out of it«). Se sprašujete kako je to mogoče? Kadar prihajamo na delo bolni, poškodovani ali v kateremkoli stanju, za katerega bi bilo bolje, da ‘’odležimo’ doma (koristimo bolniški stalež), je naše delovanje zaradi teh težav omejeno, počasneje opravljamo delo in potrebujemo daljše odmore. Tako lahko opravimo manj delavnih nalog in pri delu ne moremo pokazati vseh svojih potencialov in sposobnosti.

Zakaj je pri določenih zaposlenih prezentizem bolj pogost pojav?

1. Zanikanje prisotnosti bolezni ali slabega počutja.

Kljub poslabšanemu zdravstvenem stanju pogosto napačno ocenjujemo, da smo na delovnem mestu še vedno enako učinkoviti in produktivni.

1. 2.       Potreba  po priznanju.

Včasih potrebam in željam drugih ljudi enostavno ne znamo reči »ne«. Pogosto so v ozadju osebnostne značilnosti, ki je nagnjena k ugajanju in pretiranemu prilagajanju drugim ljudem. Takšni zaposleni pogosteje prihajajo na delovno mesto kljub slabemu počutju kot tisti, ki znajo postaviti meje glede na svoje zmožnosti in nadrejenim.

1. 3.       Deloholizem.

Ta značilnost je vzrok, da na delovno mesto pogosto prihajamo bolni, saj smo prepričani, da smo za to delo najboljši in zato nenadomestljivi. Hkrati pa se oziramo na svoje sodelavce, katerim s svojo odsotnostjo ne želimo naložiti dodatnega dela in jih bremeniti.

Prezentizem se pogosto pojavlja kot posledica osebnostnih značilnosti zaposlenih ali vzrokov na ravni organizacije in sistema.

V kolikor se prezentizem v organizaciji pojavlja pogosto in pri več zaposlenih, so lahko tudi značilnosti delovne organizacije tiste, ki botrujejo k prezentizmu. Tak pojav je zato potrebno skupaj s pojavom absentizma (odsotnosti z dela) v organizacijah skrbno spremljati in v primeru povečanega odstotka prezentizma uvajati ukrepe za obvladovanje pojava.

Naloga delodajalcev je ustvariti delovno okolje, v katerem se spodbuja skrb zaposlenih za svoje  (duševno) zdravje z različnimi programi in aktivnostmi. Tudi v projektu »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki bo trajal vse do leta 2021, je z uvedbo Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj (Program PSDT) cilj omogočiti podporo zaposlenim iz pilotskih podjetij in jih spodbuditi k aktivni skrbi za svoje telesno in duševno zdravje.

Projektne aktivnosti in druge zanimive vsebine lahko spremljate na spletni strani www.naprej.eu.

PR