Ob svetovnem dnevu varstva okolja v boj proti onesnaženemu zraku

Od leta 1974 se 5. junij obeležuje, kot svetovni dan varstva okolja. Dan, ki so ga razglasili Združeni narodi, krepi globalno zavedanje o pomenu okolja in spodbuja k dejanjem za njegovo zaščito. Letošnji slogan svetovnega dne varstva okolja se glasi: Pridruženi v boju proti onesnaženemu zraku.

Vsak svetovni dan varstva okolja ima državo gostiteljico, ki med drugim gosti uradno slovesnost. Pozornost, namenjena državi gostiteljici, pomaga pri osvetljevanju okoljskih izzivov, s katerimi se sooča, in podpira prizadevanja za njihovo naslavljanje, pojasnjujejo ZN na spletni strani World Environment Day. Letošnji dogodek se posebej osredotoča na boj proti onesnaženemu zraku, država gostiteljica pa je Kitajska.

Tema letošnjega dneva varstva okolja je onesnaževanje zraka

Ljudje s svojim življenjskim slogom, ki zahteva veliko porabo virov, dodatno prispevamo k onesnaževanju zraka in globalnemu segrevanju. Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka v obliki kemikalij in trdnih delcev, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

Čeprav se zdi, da sta spreminjanje podnebja in onesnaževanje zraka dve zelo različni zadevi, sta tesno povezani. Z zmanjševanjem onesnaževanja zraka varujemo tudi podnebje. Kakovost zraka, ki ga dihamo, je odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom.

Kako z okoljem ravnamo Slovenci?

Na Statističnem uradu RS so ob svetovnem dnevu varstva okolja preverili, kako sta z okoljem v letu 2017, v primerjavi z letom 2013, ravnala dobra dva milijona Slovencev.

Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji so se v omenjenem obdobju zmanjšale za 5 odstotkov. Prav tako so se zmanjšale emisije trdnih delcev PM10, in sicer za 8 odstotkov v 2016 glede na 2013.

Iz javne kanalizacije je bilo v 2017 izpuščene skoraj 218 milijonov kubičnih metrov odpadne vode, kar je 22 odstotkov več kot leta 2013. 72 odstotkov te vode je bilo prečiščene v čistilnih napravah.

Ustvarimo več odpadkov in več ločujemo

Na eni strani v Sloveniji povzročimo čedalje več odpadkov, na drugi strani pa čedalje več odpadkov zberemo ločeno, več jih recikliramo in manj odložimo.

V 2017 smo v Sloveniji ustvarili 6,2 mio. ton odpadkov, kar je 33 odstotkov več kot leta 2013, ko je bilo odpadkov 4,6 mio. ton. V enakem obdobju je prebivalec Slovenije v povprečju ustvaril 15 odstotkov več komunalnih odpadkov (478 kg na prebivalca v 2017).

Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (od vseh nastalih komunalnih odpadkov) je v 2013 znašal 63 odstotkov, v 2017 pa se je povečal na 70 odstotkov. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov pa se je v tem časovnem obdobju povečala iz 35 na 58 odstotkov.