FOTO: V Križevcih potekala otvoritev spominske sobe dr. Matije Slaviča v prenovljeni kapeli

V Križevcih so v nedeljo, 1. decembra, slovesno odprli spominsko sobo dr. Matije Slaviča v prenovljeni kapeli sv. Ane zraven cerkve sv. Križa.

Najprej je v križevski cerkvi potekala Sveta maša, ki jo je daroval murskosoboški škof msrg. Dr. Peter Štumpf, nato pa je pred kapelo sv. Ane potekala slavnostna otvoritev spominske sobe dr. Matije Slaviča. Slavnostni govorniki so bili prof. zgodovine Franci Čuš, župnik Štefan Vinkovič in župan Občine Križevci mag. Branko Belec.

Prenovljena kapela svete Ane v Križevcih  sodi zaradi svoje starosti in kakovosti med pomembnejše spomenike svoje vrste na širšem območju. Kapela se prvič omenja v župnijski kroniki leta 1582, vendar so konservatorsko-restavratorske raziskave v letih 2017 in 2018 dokazale, da je nedvomno starejša. Pod dekorativno poslikavo iz leta 1829 so bili namreč najdeni grafiti in posvetilni križi z letnico 1533, vendar tudi to ni končen podatek.

Objekt je bil v zgodnjem 16. stoletju uporabljen kot del protiturškega utrjevanja cerkve, zaradi česar je bila spremenjena v utrdbo s strelnimi linami. V skladu z naraščajočim kultom sv. Ane v 16. stoletju ter po prenehanju turške nevarnosti pa so objekt spremenili v njej posvečeno kapelo. Ob njeni obnovi, ki je bila zaključena v letu 2019, je bila odstranjena dekorativna poslikava iz leta 1829, prezentirani so bili originalni gotski ometi ter grafiti s posvetilnimi križi. Vsi kamniti elementi so bili ohranjeni in obnovljeni.

Župnik Štefan Vinkovič je povedal nekaj besed o sami zgodovini kapele ter dejal, da nihče živ ne ve zakaj so takrat to zgradbo postavili, tudi ob restavriranju so ostali brez slehernega odgovora. Spredaj se kapela ne zaključi, pomeni, da je šlo za en del zgradbe, naprej pa bi naj bilo nekaj drugega. Komu je služil ta prostor se ne ve, namembnost okolice pa se je zelo spreminjala.

Izkazalo se je kot je dejal Vinkovič, da je bil objekt, sprva po vsej verjetnosti kostnica in pokopališka kapela, v katero so shranjevali kosti umrlih vernikov, namreč na tem območju je v preteklosti stalo pokopališče. Zgornji del kapele pa bi naj služil tudi kot nekakšno skladišče (npr. za seno).

Zgodovinar Franci Čuš pa je več besed namenil dr. Matiji Slaviču, ki je ena izmed najpomembnejših zgodovinskih osebnosti v naši pokrajini ob Muri. Slavič se je rodil 27. januarja 1877 v Bučečovcih, umrl pa 25. oktobra 1958 v Ljubljani, pokopan je na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru.

Slavič je bil teolog (biblicist), prevajalec in pedagog. Svoje znanstveno delo je posvetil biblicistiki; tako je bil prvi, ki je prevajal Sveto pismo neposredno iz hebrejščine. Sprva je bil izredni, nato pa redni profesor, prodekan in dekan Teološke fakultete.

Ob koncu prve svetovne vojne je postal član Narodnega sveta za Štajersko v Mariboru ter bil leta 1919 kot strokovnjak za Prekmurje imenovan v jugoslovansko delegacijo za pogajanja v Parizu.

Ob pomoči še enega duhovnika, sošolca iz gimnazijskih let Franca Kovačiča, je sestavil ključna prispevka, s katerima je zaveznike prepričal, da je Slovenska krajina, kot se je tedaj reklo ozemlju ob Muri, zgodovinsko, narodnostno in jezikovno nedvomno del mlade jugoslovanske države. Z naknadnim sklepom vrhovnega sveta mirovne konference je bilo današnje Prekmurje 19. 8. 1919 priključeno novi skupni državi SHS.

Rojstna pokrajina dr. Slaviča je Prlekija, rodovitna pokrajina, ki je v preteklosti omogočila trdne gospodarske temelje, razvito šolstvo in obmejna lega pa pri ljudeh izrazito narodno zavednost. Ni slučaj, da od tukaj izvira nekaj pomembnih Slovencev kot so Franc Miklošič, Stanko Vraz, Matija Prelog, Jakob Missia, Fran Kovačič, Anton Korošec, Slavko Osterc, Anton Trstenjak, Edvard Kocbek in mnogi drugi, med njimi tudi Matija Slavič.

Razstava je postavljena po sklopih Anina kapela, Slavičeva družina in  Slavič duhovnik, znanstvenik in prevajalec sv. Pisma, narodni delavec in delegat na Pariški mirovni konferenci. Vsi razstavljeni eksponati so originalni in so last dr. Matije Slaviča.

Nekaj fotografskega in materialnega gradiva dr. Slaviča je razstavljenega v sami kapeli, zaključena je tudi celostna podoba kapele. V nastajanju je tudi dokumentarni film, delovna verzija filma pa je bila vpogled v spodnjih prostorih kapele.

Župan mag. Branko Belec je dejal: »Poklon za zasluge in delo Matije Slaviča je priznanje, ki si ga Slavič nedvomno zasluži. Prleški prostor je dal v preteklosti veliko pomembnih mož, ki so usodno vplivali na potek zgodovine in imajo izreden vpliv na življenje še danes.«

Projekt je bil vreden dobrih 47 000 eur, financirala sta ga Občina Križevci kot vodilni partner, delež pa je prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo. Z 80.000 evri je bilo urejeno tudi novo parkirišče pred cerkvijo, prestavljen je bil tudi spomenik dr. Matije Slaviča na bolj vidno mesto.

Po nagovorih je sledila blagoslovitev kapele, ki jo je blagoslovil škof Peter Štumpf, dogodek pa je glasbeno popestril Ansambel Opoj. Po slovesnosti je sledila pogostitev na bližnjih stojnicah.

Več fotografij v spodnji galeriji ...