Korupcija je ena največjih anomalij v naši družbi

Danes je mednarodni dan boja proti korupciji. Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december proglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Datum zaznamuje obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Meridi, Mehika.

Ta prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji je podpisalo že 140 držav. Glavni poudarki so ukrepi za preprečevanja korupcije (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju), dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji.

Ukrepi na področju preprečevanja korupcije vključujejo model preprečevanja korupcije, ustanovitev protikorupcijskih organov v posameznih državah članicah, večjo transparentnost financiranja volilnih kampanj in političnih strank, preglednost in odgovornost na področju javnih financ, delovanje v skladu z etičnimi kodeksi uslužbencev, ustrezne disciplinske ukrepe, sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij, ozaveščanje javnosti o korupciji ter mednarodno sodelovanje na vseh področjih boja proti korupciji.

Konvencija zahteva tudi ureditev zakonodaje tako, da le-ta zajame vsa področja korupcije, opredeljena v konvenciji. Posebej pa se zavzema za vrnitev nacionalnega bogastva in premoženja, ki je bilo nelegalno odtujeno predvsem v državah v razvoju, kjer sta običajno prisotni visoka stopnja korupcije ter podkupljivost uradnikov.

Letošnji dan boja proti korupciji pri nas zaznamujeta vsaj dve pomembni novosti. V iztekajočem se letu je vodenje KPK prevzel novi predsednik Robert Šumi, po večletnih pripravah pa je bila končno sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ta med drugim krepi preventivno in nadzorno vlogo KPK ter jasno opredeljuje njene pristojnosti. Obenem širi nabor funkcionarjev, ki morajo poročati o premoženjskem stanju, predsedniku republike pa dodeljuje večje pristojnosti pri izbiri predsednika KPK in njegovi razrešitvi.

Delo KPK je bilo v obdobju od decembra lani do danes javno izpostavljeno zlasti v primeru preiskave ustreznosti nakupov zaščitne opreme za boj proti epidemiji novega koronavirusa ter v primeru gostovanj nekdanje kmetijske ministrice in predsednice DeSUS Aleksandre Pivec na Krasu in Obali. V obeh primerih je KPK ugotovila sum kršitev protikorupcijske zakonodaje in napovedala izvedbo preiskav.