https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
https://www.buzeti.si/salon-toplotnih-crpalk/

KORONAVIRUS

Matej Štuhec: Cepiva ne bo tako kmalu, ne gre za navadno gripo, ampak zelo smrtonosno bolezen

31.3.2020  

S pom. akad. dr. Matejem Štuhcem smo se pogovarjali o mrzličnem razvijanju zdravila proti koronavirusu. 


Znanstveniki po svetu mrzlično razvijajo zdravilo proti koronavirusu, učinkovitega zdravila in cepiva, pa zaenkrat še ni. Kje po vašem mnenju tiči razlog? 

Na eni strani imamo zdravila, ki zdravijo, cepiva na drugi strani pa preprečujejo bolezen COVID-19. Razvoj poteka na obeh področij zelo hitro. Vsa cepiva bazirajo na tem, da z vnosom cepiva sprožimo protitelesa, ki potem omogočajo prepoznavanje virusa ob pojavi in njegovo smrt. V večini primerov so v cepivu mrtvi (cepivo za hepatitis B ali gripa) ali živi delci virusov (npr. cepivo za rumeno mrzlico), kateri omogočijo telesu, da izdela ustrezna protitelesa, ki kasneje prepoznajo virus. V tem primeru nimamo ustreznega cepiva, razvoj pa poteka na Kitajskem, Evropi in ZDA.

Problem cepiva je v tem, da je virus SARS-CoV-2 precej drugačen od ostalih koronavirusov in tako ne moremo uporabiti cepiv, ki so že na voljo (npr. cepivo za SARS). Posledično moramo razviti popolnoma novo cepivo in postopek traja zaradi kliničnih raziskav in regulatornih zahtev, kar pomeni, da cepiva ne bo tako kmalu. Tovrsten primer nam ponovno odpira potem smiselnost cepljenja, kot imamo velikokrat vprašanja pri gripi. Tokrat imamo namreč veliko hujše posledice, saj je smrtnost visoka. Torej nikakor ne gre za »navadno gripo« kot smo pogosto slišali, ampak zelo nevarno, hitro prenosljivo in zelo smrtonosno bolezen, ki je že dolgo nismo srečali.

Kdaj je za pričakovati, da bo cepivo na trgu?

Vsako zdravilo bolniki razumljivo pričakujejo takoj na trgu, ko ni zdravila, a zavedati se moramo, da razvoj novega zdravila traja v povprečju več kot 10 let in je potrebno doseči zahtevne kriterije učinkovitosti in varnosti zdravila ter opraviti vse štiri faze razvoja zdravila. Razvoj je seveda v določenih okoliščinah lahko veliko hitrejši, zato se postopek skrajša, čemur smo priča v tem primeru. Cepiva ni mogoče pričakovati veliko pred koncem leta. To pomeni, da bi za drugo sezono že lahko imeli cepivo na voljo. Problem lahko predstavljajo številne mutacije SARS-CoV-2 kar pomeni, da bo potrebno novo cepivo, saj virus lahko spreminja svoje življenje na način, da se obdrži (podobno kot bakterije, ki pridobijo odpornost na antibiotike).

Celokupno razvoj vsakega novega cepiva traja in torej ni mogoče pričakovati zdravila »čez noč«, saj mora ustrezati tako zahtevi po učinkovitosti kot tudi varnosti. Hitrost razvoja je tudi odvisna od regulatornih zahtev, saj je videti, da bo ameriška Zvezna agencija za hrano in zdravila (FDA) hitreje odobrila cepivo za humano uporabo kot ostale. Potem so tukaj patenti, saj se bodo veliki multinacionalke borile, da bodo kupile manjša podjetja ali patent in si tako zagotovila ekskluzivno pravico trženja cepiva za humano uporabo. Optimizem nam predstavljajo številna vložena sredstva za razvoj tovrstnih cepiv v svetu, kar sproža »tekmo« med znanstveniki, ki trenutno delajo 24 h na teh projektih kar posledično pomeni hitrejši razvoj cepiva.

Novomeška Krka je prejšnji ponedeljek dobavila eno od testnih zdravil, antimalarik hidroksiklorokin, ki lahko pomaga pri zdravljenju COVID-19. Nam lahko mogoče kaj več poveste o tem zdravilu?

Trenutno nimamo še nobenega odobrenega zdravila z indikacijo zdravljenja COVID-19, a poteka testiranje in uporaba različnih zdravil. Zdravila so se uporabljala že na Kitajskem, zato imamo kar nekaj podatkov o njihovi uporabi. Zdravila v grobem lahko razdelimo na zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje ostalih virusnih bolezni (npr. HIV in Hepatitis C) in zdravila, ki zmanjšujejo vnetje (antimalarike, med katera spadata klorokin in hidroksiklorokin in tocilizumab). Za razumevanje delovanja zdravil moramo na kratko predstaviti »življenje« virusa SARS-CoV-2. Virus je sestavljen iz dednega materiala, v tem primeru je to ribonukleinska kislina (RNK) (podobno kot DNK), encimi, ovojnico in proteini. Virus potrebuje za razmnoževanje gostitelja, da lahko preživi in to je torej človeško telo (celice). Ob stiku s človeškimi celicami virus napade celice in se penetrira v notranjost celice in se potem »razmnoži« s pomočjo človeškega DNK s pomočjo encima RNK polimeraza, posledično nastane prenašalna RNK in končno nastanejo proteini, ki se izločijo iz celice kot virus in tako se širi njihovo število. Tukaj je ključen encim RNK polimeraza, ki omogoča tvorbo prenašalne RNK in s tem sintezo proteinov. Na ta encim deluje večino zdravil (opis spodaj). Celice prepoznajo virus s pomočjo proteinov in za virus SARS-CoV-2 je značilno močno prepoznavanje gostiteljskih celic. Posledično zdravila lahko delujejo na vse mogoče opisane poti »življenja« virusa, na eni strani na prepoznavanje človeške celice v začetku, potem encime, sestavljanje virusa in izločevanje iz celice.

Trenutno na žalost kaže, da na prvem delu nismo preveč uspešni, tako da se virus učinkovito prenese v celico, kar je neugodno (na tem področju smo npr. uspešni z učinkovino amantadin pri zdravljenju gripe). Na drugi strani smo precej bolj uspešni pri inhibiciji encima RNK polimeraza. Encim RNK polimeraza deluje tako, da dodaja nukleotide (osnovne enote dednega zapisa, ki so sestavljeni iz baze, sladkorja in fosfata) in zdravila preprečijo širjenje virusa tako da encim doda zdravilo namesto nukleotida in širjenje se prekine ter virus se tako ne more razmnoževati naprej. Na tem principu delujejo vsa zdravila, ki se uporabijo za zdravljenje HIV-a, ki so jih najprej prepoznali kot zdravila za zdravljenje COVID-19, a je žal njihova učinkovitost bila, predvsem zaradi lastnosti virusa SARS-CoV-2, neuspešna. Najbolj učinkovito zdravilo je kakor kaže remdesivir, za katerega imamo že pozitivne uspehe ozdravitve v svetu (npr. primer Italija in Kitajska). Zdravilo je že priporočano v nekaterih državah po hitrem postopku za zdravljenje bolezni COVID-19 (ZDA), v drugih državah ga uporabljajo izven indikacije. Zdravilo deluje na zaviranje delovanja encima RNK polimeraze. Zdravilo imamo tudi že v Sloveniji na voljo in bo najverjetneje kmalu tudi uporabljeno. Drugo zdravilo je favipiravir, ki se je že izkazal za učinkovitega na Kitajskem. Obe zdravili so že uspešno uporabili v zdravljenju različnih boleznih, ki jih povzročajo drugi virusi.

Naslednja skupina zdravil so antimalariki, predvsem hidroksiklorokin. Hidroksiklorokin je staro zdravilo, ki se že leta uporablja za zdravljenje malarije, sistemskega lupusa in revmatoidnega artritisa, a je predvsem zaradi neželenih učinkov ter manjše učinkovitosti, v zadnjih letih v senci metotreksata in predvsem bioloških zdravil. Zdravilo se uporablja tudi kot antimalarik, kjer deluje tako, da učinkovito povzroči smrt plazmodijev znotraj eritrocitov, tako da izkorišča svoj PH. Tako učinkovito deluje že ob pojavo simptomov bolezni, a njegovo učinkovitost zmanjšujejo mutacije. V preteklosti so pogosto brazilski domorodci uporabljali skorjo kininovca, ki vsebuje kinin, ki je podobna učinkovina kot klorokin in hidroksiklorokin. V zadnjem času je zdravilo bilo uporabljeno za zdravljenje COVID-19 in to precej uspešno, tako da je Italijanska agencija za zdravila priporočala njegovo uporabo, prav tako je pogosto uporabljen v Južni Koreji. S tem zdravilo poteka kar nekaj raziskav v različnih delih sveta, tudi v Italiji in Franciji, ampak zdravilo ima kar nekaj neželenih učinkov in je problematično tudi s stališča interakcij med zdravili, zato je smiselno pri bolnikih, ki prejemajo hidroksiklorokin vključiti tudi kliničnega farmacevta, da pregleda interakcije med zdravili in prilagajanje odmerkov glede na posebna stanja. Zdravilo ima veliko interakcij med zdravili in se odsvetuje njegova uporaba s številnimi zdravili (npr. določeni antidepresivi, karbamazepin, fenitoin itd.) ter se odmerja glede na telesno težo. Najbolj pogosto resni neželeni učinki so: pojav retinopatije, podaljšanje QT intervala in ostale kardiovaskularne težave ter vpliv na pojav psihiatričnih neželenih učinkov. Zdravilo se uporablja v obliki tablet, kar je enostavno za uporabo. Natančen mehanizem delovanja zdravila ni znan, a predvideva se delovanje na zmanjšanje intenzivnega vnetja, ki je prisotno pri COVID-19. Na tem področju vnetja deluje tudi biološko zdravilo tocilizumab, ki se uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa in deluje na zmanjšanje koncentracije vnetnih molekul (citokinov) v telesu, kar bistveno zmanjšuje kronično vnetje pljuč, ki je prisotno pri COVID-19. Zdravilo imamo v Sloveniji na voljo in se uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa in imamo prav tako nekaj primerov njegove uspešne uporabe v Italiji. Farmakološko gledano je smiselno kombinirati različne mehanizme delovanja zdravil, npr. hidroksiklorokin in remdesivir, kar v praksi tudi uporabljajo in izvajajo klinične raziskave, ki so trenutno v teku, a zaradi dolgotrajnosti kliničnih raziskav lahko rezultate obsežnih raziskav pričakujemo čez nekaj časa. Torej imamo fizično v Sloveniji vsa omenjena zdravila na voljo.

Glede na indikacijske omejitve zdravil je pomembno soglasje bolnika oz. zakonitega zastopnika za uporabo tovrstnih zdravil. Skupno vsem zdravil je, da skrajšajo hospitalizacijo bolnikov s COVID-19 in torej izboljšajo kvaliteto življenja in preživetje bolnikov s COVID-19 kar nakazuje smiselnost uporabe zdravil tudi v praksi. V večino raziskavah so preiskovali kot rezultat raziskave odstotek ozdravelih bolnikov in skrajšanje hospitalizacije.

* Fotografije so simbolične

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.