Borut Obama in Barack Pahor na koncu zgodovine

Tole je težko spregledati: indeks njujorške borze je včeraj največ izgub pridelal po nastopu predsednika Baracka Obame. Po tistem, ko je ta med drugim dejal: ‘Markets will rise and fall, but this is the United States of America. No matter what some agency may say, we’ve always been and always will be a triple-A country.’ Dežela na varni strani radarja, bi dejal Borut Pahor.

Evropske borze so včeraj padale kot kamen ne glede na vse, kar so politiki (in denarna oblast) počeli pretekle dni. Težko se je znebiti vtisa, da je bil učinek vseh pisem, telefonad, zagotovil in izjav celo nasproten od zaželenega. Kot v ZDA: več so politiki nastopali in bolj pomirjevalno so poskušali delovati, bolj se je kapitalu trgalo.

Imamo ne prav razveseljivo priložnost biti priča zgodovinskemu trenutku, ko se zdi, da kapital izreka nezaupnico svojim tradicionalnim političnim agentom. Ker nimajo pojma, kaj bi bilo treba storiti. Drugače rečeno, v trenutku, ko se je zdelo, da (skrajni) republikanci slavijo zmago, ker so odvrnili nevarnost višjih davkov in izsilili rezanje socialnih izdatkov, so borzni indeksi začeli strmoglavljati. In tisti hip, ko je izredni vrh EU institucionaliziral evropski denarni sklad, je prišla na vrsto Italija s premierom, ki osebno velja za poosebljenje povampirjenega kapitala.

Za lansko in letošnjo rast borznih indeksov ni bilo nobenega pametnega razloga. Tudi za sedanje padanje ga ni videti. Novice o dobičkih podjetij (in hkratne napovedi o odpuščanju zaposlenih) bi ‘morale’ biti prej razlog za rast. Vse, kar se dogaja na finančnih trgih po letu 2008, zgleda kot simptom ‘kolektivnega občutka’, da je ‘nečesa’ nepreklicno konec. Da je konec ‘konca zgodovine’ in da pred tem ni obrambe. Ker je vsaka orgija lahko zadnja, pa mora biti bolj perverzna od prejšnje.

Vojko Flegar je urednik spletne strani