V pripravi akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja

Danes obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki predstavlja priložnost za ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja, vrzelih in izzivih na tem področju.

Duševno zdravje lahko opišemo kot pozitiven odnos do sebe in drugih, pozitivno samopodobo, sposobnost uspešnega soočanja z izzivi, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizma in sposobnost soočanja s težavami. Daje posamezniku možnost samouresničevanja in omogoča uspešnost in zadovoljstvo tako v zasebnem kot tudi v poklicnem in družbenem življenju. »Predstavlja temelj zdravja in kakovosti življenja ter posledično tudi socialne in gospodarske stabilnosti,« poudarja Nacionalni inštitut za javno zdravje..

Štirje izmed šestih poglavitnih vzrokov izgubljenih zdravih let življenja so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, posledica nevropsihiatričnih motenj, kot so depresija, z alkoholom povezane duševne motnje, shizofrenija in bipolarna motnja.

Pomanjkanje kadra na področju duševnega zdravja

Svetovni dan poudarja pomen sodelovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev, poudarja NIJZ. Letos je v ospredju pomen dostopnosti storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce in poteka pod geslom: "Duševno zdravje za vse. Večje naložbe - večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod."

V Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, s pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter z neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij.

Svetovni dan duševnega zdravja bodo letos na NIJZ obeležili z devetimi regionalnimi strokovnimi srečanji v vseh slovenskih regijah. Poleg strokovnih vsebin, ki se navezujejo na osrednjo temo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, bo povezovalna nit srečanj prijaznost - kot osnovna človeška vrednota in pomemben gradnik medosebnih odnosov. Spletna strokovna srečanja, na katera se je do danes prijavilo že več kot 450 strokovnjakov, bodo v regijah potekala od 8.  do 23.  oktobra.

Pandemija koronavirusne bolezni prinesla še več stisk

Pandemija COVID-19 je bistveno spremenila svet in korenito posegla v naša življenja, pri mnogih pa so te spremembe vplivale na počutje in duševno zdravje. Z namenom varovanja in krepitve duševnega zdravja je bilo zato med epidemijo v Sloveniji izvedenih več aktivnosti in vsebin, ki so lahko v podporo prebivalcev pri soočanju s trenutno situacijo.

Vzpostavljena je bila mreža psihološke podpore, kjer so v primeru duševnih stisk za brezplačne razbremenilne pogovore prebivalcem na voljo strokovnjaki s področja duševnega zdravja.

Vodja strokovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, Matej Vinko, poudarja: »Pojav virusa SARS-CoV-2 je pretresel svet do temeljev in vplival na številne dejavnike, ki sooblikujejo duševno zdravje prebivalstva. Odtis letošnjega leta bo v duševnem zdravju prebivalstva verjetno še dolgo opazen. Posledice ne bodo samo negativne. A da bi te zmanjšali do najmanjše možne stopnje, moramo k tem cilju prispevati vsi. Duševno zdravje krepimo in varujemo z upoštevanjem zdravja v vseh politikah na ravni družbe in na ravni posameznika. Gradimo ga tudi z odkritim pogovorom z bližnjimi, ko smo v stiski ali stisko zaznamo pri drugih«.

V pripravi 3-letni akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja

Izboljšanje duševnega zdravja je eden od strateških ciljev politik Evropske unije, vse več pozornosti pa temu področju namenjamo tudi v Sloveniji »Pod okriljem Programa MIRA že nastaja široka mreža služb, ki ljudem omogočajo boljši dostop do storitev in strokovne pomoči v najrazličnejših duševnih stiskah. Trenutno je v okviru zdravstvenih domov že vzpostavljenih 10 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in 10 Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO). 

Podpora posameznikom s težavami v duševnem zdravju je poleg ostalih virov pomoči v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji dostopna tudi v obliki psihoedukativnih delavnic, ki so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj,« navaja NIJZ.

Program predvideva številne ukrepe za krepitev in varovanje duševnega zdravja in se osredotoča na preprečevanje duševnih težav in motenj od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti ter zgodnje odkrivanje in celostno obravnavo oseb po principu interdisciplinarne in skupnostne obravnave. Prav tako se posveča zmanjševanju stigme oseb z duševnimi motnjami, ki je pogosto posledica nezadostnega poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim zaviralno vpliva na iskanje pomoči.

Vodja Programa MIRA, Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ: »Novi 3-letni Akcijski načrt Programa Mira pripravljamo ob sodelovanju strokovnjakov različnih strok in institucij, predstavnikov ključnih ministrstev, nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja, uporabnikov programov in storitev ter svojcev. Načrtovani ukrepi in aktivnosti Akcijskega načrta bodo pomembno doprinesli h krepitvi duševnega zdravja vseh populacijskih skupin, še posebej ranljivih, vendar le, če bo država zagotovila zadostno financiranje. V prvem akcijskem obdobju je bilo financiranje nezadostno. V novem akcijskem obdobju načrtujemo vzpostavitev mreže vseh 25 regijskih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 25 centrov za duševno zdravje odraslih. S tem bomo izboljšali dostopnost do pomoči na primarni ravni in v skupnosti ter zmanjšali neenakosti na področju duševnega zdravja v Sloveniji.«