https://www.facebook.com/SR%C5%A0A-parketarstvo-in-trgovina-482767995154662/
http://www.m-energetika.si/index.php/o-podjetju/osnovni-podatki
https://www.saubermacher-komunala.si/
http://www.gtz.si/
https://www.pomurec.com/vsebina/50328/Za_praznike_se_zahvalite_na_Pomurec_com
https://www.puconci.si/
https://www.obcina-kuzma.si/
http://www.tisina.si/
https://www.facebook.com/Cvetli%C4%8Darna-Andreja-380603335338336/
https://www.gornji-petrovci.si/

GOSPODARSTVO

Na slovenskih njivah je letos raslo več žit, krompirja ter oljnic

13.10.2020 ob 6:00  

V Sloveniji smo letos obdelovali 175.730 hektarjev njiv. V primerjavi z lanskim letom smo več površine namenili žitom za zrnje, korenovkam in gomoljnicam ter oljnicam. Manjšo površino pa smo namenili hmelju in zeleni krmi z njiv, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Površina z žiti se je letos ponovno nekoliko povečala. Žitom za zrnje je bilo namenjenih 1.663 hektarjev več površine kot lani, pridelovali smo jih namreč na 97.386 hektarjih. 70 odstotkov te površine je bilo posejane s krmnimi žiti in samo 30 odstotkov s krušnimi žiti.

Pšenico smo pridelovali na 26.750 hektarjih, kar je za 2 odstotka večja površina kot lani. Za kar 31 odstotkov se je povečala površina zasejana s piro, ki smo jo letos pridelovali na 518 hektarjih. Z ržjo in soržico pa je bilo posejanih 827 hektarjev njiv, kar je za 30 odstotkov manjša površina, kot lani.

Od površine, namenjene krmnim žitom, se je glede na prejšnje leto najbolj povečala površina z ječmenom (za 5 odstotkov) na 22.210 hektarjev. Koruza za zrnje je rasla na 39.846 hektarjih njiv, kar je za 2 odstotka večja površina. Površina z ovsom in tritikalo pa je bila letos manjša kot lani. Oves smo pridelovali na 807 hektarjih (za 33 odstotkov manj), tritikalo pa na 5.605 hektarjih (za 3 odstotke manj). 

Med korenovkami in gomoljnicami je prevladoval krompir, ki smo ga leto pridelovali na 2.913 hektarjih, kar je za 4 odstotke večja površina kot lani. Površina, na kateri smo pridelovali druge korenovke in gomoljnice pa je bila bistveno manjša kot v letu 2019. To še posebno velja za sladkorno peso, ki je bila posejana na 113 hektarjih, kar je za skoraj 40 odstotkov manj, kot ji je bilo namenjenih v prejšnjem letu. Krmno peso, krmno kolerabo in krmno korenje smo pridelovali na približno enako veliki površini kot lani, na 67 hektarjih.

Oljnice smo v 2020 pridelovali na 9.778 hektarjih, kar je za 12 odstotkov večja površina, kot v 2019. Največji del te površine je bil namenjen pridelavi buč za olje, in sicer 4.172 hektarjev, kar je za 27 odstotkov več kot v 2019.

Oljni ogrščici je bilo namenjenih 3.326 hektarjev ali 3 odstotke več in soji 1.642 hektarjev ali 15 odstotkov več kot v letu prej. Sončnice so cvetele na 354 hektarjih, kar je približno 6 odstotkov večja površina kot v 2019. Površina, na kateri je letos rasla konoplja za olje pa je merila 230 hektarjev ali 36 odstotkov manj kot lani. Druge oljnice (lan za olje, mak za olje, druge oljnice) smo pridelovali na 53 hektarjih.

Površina njiv, namenjena za pridelavo krme za živino, je bila letos za 1,8 odstotka manjša kot lani, obsegala je 55.677 hektarjev.

Glede na prejšnje leto se je zmanjšala predvsem površina, posejana s koruzo za silažo za 3 odstotke na 27.792 hektarjev, z deteljami za 27 odstotkov na 2.196 hektarjev in z lucerno za 16 odstotkov na 3.562 hektarjev). Travam in travnim mešanicam smo namenili 8.386 hektarjev, kar je za 16 odstotkov več, travno-deteljnim mešanicam 9.772 hektarjev ali za 2 odstotka več in deteljno-travnim mešanicam 3.655 hektarjev, kar je prav tako za 2 odstotka več kot lani.

Površina, zasajena s hmeljem, je bila za 127 hektarjev oziroma 8 odstotkov manjša in je znašala 1.489 hektarjev.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      13.10.2020 ob 6:16 gost

      Pa sladkorno peso,bi tudi pridelovali,če nebi poitične kurbe prodale tovarno sladkorja ormož.V Sloveniji cel čas vladajo politiki,ki delajo škodo slovenskemu narodu,vse so nam uničili v pomurju,vse tovarne so propadle,le zakaj jih imamo,zakaj jih volimo?.

      8 6 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        13.10.2020 ob 9:14 gost

        KMETJE, ki so imeli delnice, SO PRODALI TOVARNO. IN DOBILI OGROMNE ODŠKODNINE. Ne piši nekaj na pamet, če ne poznaš dejanskega stanja.

        10 2 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        13.10.2020 ob 9:33 gost

        Dajmo enkrat pisat s podatki, ne nekaj na pamet in netočno. KMETJE so dobili odškodnino v višini 43 milijonov evrov. Tisti, ki so imeli leta 2006 posejano sladkorno peso, so zraven še drugih odškodnin za vsak hektar, posejan takrat s sladkorno peso, dobili še posebno odškodnino v višini 330 evrov za hektar. Kako dolgo, in, če jo še danes dobivajo, pa ne vem. Vir: Dnevnik 28.11.2011

        7 1 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      13.10.2020 ob 8:33 gostaja gost

      Pa zakaj je Zidan SD ukinil spodbujanje beljakovinskih rastlin?? da bomo vec uvozili. Ta tip nima pojma o kmetijstvu in o samooskrbi. Naj vsaj kopira ce nima pojma. Francoska vlada želi s sto milijoni evrov podpreti razvoj proizvodnje rastlinskih beljakovin v državi, da bi zmanjšala uvoz. Ta odločitev temelji na gospodarskih, ne na okoljskih vprašanjih.

      8 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      13.10.2020 ob 9:10 Pišta gost

      Oprostite, tovarno so prodali kmetje sami, nalijmo si čistega vina, jaz imam še sedaj delnice, če kmetje in nekatere zadruge ne bi bile (Panonka ...) tako pogoltne, bi imeli tovarno še danes, ki je bila za tisti čas Amerika, ko enkrat nekaj prodaš, ni več tvoje. Tudi mi smo vsa leta pridelovali peso, ki je imela izvrstne strokovnjake in tudi zelo solidno smo zaslužili.

      9 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        13.10.2020 ob 13:51 gostll gost

        To je bila kraja, s strani tistih, ki so dobili odskodnino. Sedaj pa nimajo za burek, ko pridelujejo koruzo. Prevec so mislili nase in ne dolgorocno od cesa bodo ziveli.

        3 2 Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.