Umivanje rok je prva zaščita, ki preprečuje okužbe

Danes obeležujemo svetovni dan umivanja rok. Skrbna higiena mora biti ustaljena praksa, saj z njo znižamo obolevnost, še posebej pri najbolj ranljivih in bolnih.

15. oktober je vsako leto namenjen ozaveščanju o pomenu umivanja rok, letošnji svetovni dan pa v luči pandemije covida-19 opozarja na ključno vlogo tega dejanja pri zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, vključno z novim koronavirusom. Pri NIJZ opozarjajo, da skrb za čiste roke je poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja potencialnih okužb. Z umivanjem rok odstranimo škodljive mikrobe, bakterije in viruse, ki so se nabrali na naših rokah in bi jih lahko drugače vnesli v naše telo. Prav te bakterije so pogostokrat vzrok za različna obolenja, prebavne težave in slabosti. S skrbno higieno rok lahko znižamo obolevnost in tudi smrtnost, predvsem pri najbolj ranljivih in obolelih ljudeh. 

Roke si umijemo takoj, ko se umažejo, je osnovno pravilo. Še zlasti pa pred jedjo, pred pripravo jedi (še posebej moramo paziti, če smo bili v stiku s surovim mesom, ribami, školjkami, neočiščeno zelenjavo in sadjem), oskrbo poškodbe, po menjavi plenic ali negi otroka, preden koga hranimo, pred in po negi bolnika, po uporabi stranišča, po kihanju, kašljanju, smrkanju, po dotikanju živali, odnašanju smeti, opravilih na vrtu in ob vsakokratnem prihodu v stanovanje.

Pravilno umivanje rok

Izjemno pomembno je tudi pravilno umivanje rok: odstranimo ves nakit in roke namilimo, vsaj dvajset sekund drgnemo vse predele rok po celi površini dlani in hrbtišča, na konicah prstov, predelih pod nohti, zapestjih in med prsti obeh rok. Zdrgnemo dlan ob dlan. Milo nato temeljito speremo od komolcev proti dlanem in si roke dobro osušimo do suhega, s papirnato brisačo ali svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem, nikakor pa ne z umito roko, kar velja še toliko bolj, če nismo doma. Skrbeti je treba tudi za čistočo milnikov, ki je eden najpogostejših virov mikrobov. Vendar ni pomembno samo umivanje rok, ampak da postopek opravimo pravilno in čim bolj pogosto.

Ne gre spregledati dejstva, da se otroci ogromno naučijo s posnemanjem odraslih, zato je pomembno, da jih pravočasno in pravilno naučimo higienskih navad ter jih pri tem nadzorujemo in usmerjamo do ustrezne starosti. Marsikje po svetu, kjer primanjkuje pitne vode in mila, bi ob doslednem umivanju tako naših kot otroških rok za polovico zmanjšali smrtnost otrok zaradi akutnih okužb dihal in driske. Kljub vsemu je primerna higiena rok najcenejši in najučinkovitejši način za preprečevanje različnih okužb. Tudi zato strokovnjaki radi poudarjajo, da je umivanje rok prvo cepivo, ki preprečuje okužbe. 

V Unicefu ob svetovnem dnevu umivanja rok svarijo, da je umivanje rok z milom še vedno nedosegljivo trem milijardam ljudi po vsem svetu (40 odstotkov prebivalstva), med drugim milijonom otrok doma, v šoli ali na begu. V najmanj razvitih državah pa je takšnih najmanj tri četrtine ljudi, poudarjajo. Po besedah namestnice vodje Unicefovih programov za vodo, higieno in sanitarije Kelly Ann Naylor je potrebno takojšnje ukrepanje, da se omogoči umivanje rok z milom vsem in vsepovsod, saj je higiena rok prva obramba pred novim koronavirusom ter številnimi drugimi boleznimi. Da bi zagotovili možnost umivanja rok s čisto vodo in milom, so pri Unicefu začeli kampanjo Higiena rok za vse, s katero podpirajo prizadevanja za naglo izboljšanje možnosti za umivanje rok ter vzpostavljanje dostopa do čiste pitne vode, mil in sredstev za razkuževanje rok v vseh okoljih.

*Vir: NIJZ