Za državljane Slovenije bo delovni vizum za Veliko Britanijo odslej dražji

Po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije morajo državljani petih članic EU, tudi Slovenije, plačevati višje pristojbine za delovne vizume kot ostali evropski državljani, danes poroča bruseljski medij Politico. Državljani Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in Slovenije namreč niso upravičeni do popusta v višini 55 funtov.

Državljani članic EU morajo po brexitu zaprositi za posebno vizo, če želijo v Združenem kraljestvu delati, poslovati, se izobraževati in podobno. Za to pa so določene tudi posebne pristojbine, ki jih je treba plačati in se glede na podatke, objavljene na spletni strani britanskega notranjega ministrstva, gibljejo od 363 britanskih funtov (približno 410 evrov) navzgor. Običajen poslovnež mora na primer za delovno vizo plačati 1021 funtov (približno 1150 evrov).

Možnih kategorij je precej, državljani 25 članic Evropskega gospodarskega prostora, med njimi 21 članic EU, pa so deležni popusta v višini 55 funtov (62 evrov), ker so njihove države podpisnice Evropske socialne listine Sveta Evrope iz leta 1961. Do tega popusta pa niso upravičeni državljani Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in Slovenije.

Po navedbah Politica britanska vlada svojo odločitev utemeljuje na podlagi 2. odstavka 18. člena Evropske socialne listine, da bodo podpisnice poenostavile postopke in znižale pristojbine in druge dajatve za delavce iz drugih držav podpisnic konvencije. Tiste države, ki so navedle zadržke glede tega člena, pa naj zdaj ne bi bile upravičene do omenjenega popusta.

Evropski diplomati sicer opozarjajo, da je med njimi več članic EU, ki so izrazile zadržke glede omenjenega člena, pa vendar so deležne popusta. Med njimi so Češka, Finska, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Malta in Portugalska, navaja Politico.

V Londonu tudi vztrajajo, da njihova odločitev temelji na originalni Evropski socialni listini, ki je bila podpisana leta 1961, ne pa na revidirani, ki je bila podpisana leta 1996 in ki jo je ratificiralo omenjenih pet držav. Diplomatski viri sicer opozarjajo, da tudi revidirana verzija te listine vsebuje obveznost znižanja pristojbin za delovne vize.

Po navedbah Politica je sicer zdaj več držav izmed omenjene peterice, ki nima pravice do popusta, zaprosilo za pomoč Evropsko komisijo, saj da EU ne bi smela dopustiti diskriminacije med evropskimi državljani. "Po našem mnenju gre za različno obravnavo, kar bi bilo treba pozorno preučiti," je za Politico dejal eden neimenovanih diplomatov. "Ne gre toliko za dodatnih 55 funtov, ki jih morajo plačati državljani petih članic v primerjavi z ostalimi evropskimi državljani, ampak za različno obravnavo, ki so je deležni," je dodal.

Zaplet kaže na to, da bo Velika Britanija v prihodnje zelo verjetno razlikovala med državljani posameznih članic in da je to šele začetek, opozarja Politico. V Evropski komisiji medtem pojasnjujejo, da se tako EU kot Velika Britanija lahko prosto odločata glede vizumske politike. V sporazumu o prihodnjih odnosih sta se zavezala le, da bosta pri kratkotrajnih, turističnih vizumih obravnavala vse državljane enako.

Pri dolgoročnih vizumih tako ni prave pravne osnove, da bi Bruselj lahko ukrepal proti Londonu, še navaja Politico. Zato se bo verjetno reševanje mobilnosti ljudi reševalo na dvostranski ravni med Veliko Britanijo in posameznimi članicami EU, s tem pa pokazalo tudi na številne različne aranžmaje, ki jih bodo deležni državljani posameznih članic EU. To pa bo odprlo tudi vprašanja, ali bo EU proti tovrstni praksi nastopila skupaj, še napoveduje Politico.

Evropski poslanci Klemen Grošelj (Renew/LMŠ), Franc Bogovič (SLS/EPP), Romana Tomc (SDS/EPP) in Milan Brglez (S&D/SD) se strinjajo, da mora Evropska unija v tem primeru vztrajati pri enakopravni in enakovredni obravnavi vseh svojih državljanov. Kot so še ocenili na današnjem brifingu pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, so v ozadju poskusi Združenega kraljestva, da razbije enotnost unije.

"Združeno kraljestvo igra igro, v kateri hoče doseči razkol med članicami EU," je poudaril Grošelj. Pojasnil je, da pri tem pri različnih članicah pritiska na različne vzvode - pri Franciji, Nizozemski in Belgiji na primer igra na karto ribištva. Tomčeva je ocenila, da gre za premišljene poskuse, ki so se začeli že ob začetku pogajanj o brexitu. Bogovič je ob tem izrazil upanje, da Britancem ne bo uspelo razbiti evropske enotnosti.

Če bodo odstopanja od enotne obravnave, so poslanci pripravljeni na to opozoriti v Evropskem parlamentu. Kot je dejal Grošelj, bo, če bo treba, na to opozoril v svoji politični skupini, lahko pa tudi zahteval razpravo o tem v Evropskem parlamentu. Brglez meni, da bi poslanci iz peterice držav lahko dosegli obravnavo tega vprašanja. Tomčeva sicer upa, da tako daleč sploh ne bo prišlo in da bo ostalo pri poskusih Londona.

"To je preizkusni kamen za enotnost EU," je še poudarila Tomčeva. Rešitev tega izziva in problema je po mnenju poslanke odvisna od EU. "Če bomo popustili, nas bodo na vsakem področju obravnavali na podoben način," je dejala.

Brglez je opozoril, da je države lažje razdeliti, ker ima vsaka svoje politične interese in lahko zaradi majhnih koristi postane celota ranljiva. "Ko je enkrat ranljiva celota, imamo pa velik problem," je dejal.

Evropski parlament mora sicer še potrditi sporazum o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, ki bo do predvidoma 28. februarja v začasni uporabi, ker ga ni bilo mogoče ratificirati po rednem postopku pred koncem lanskega leta.

Grošelj in Brglez sta povedala, da glede na razprave v pristojnih odborih Evropskega parlamenta za okvirni datum za potrjevanje sporazuma velja 23. februar. Sporazum, ki obsega prosto trgovino, ekonomsko in socialno partnerstvo, varnost državljanov ter upravljanje sporazuma, bodo nato morale dokončno potrditi še države članice.

Foto: Pixabay