Dan strogega posta, svete maše ni

Veliki petek je del velikonočnega tridnevja. Na ta dan se kristjani spominjamo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post.

Dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot. Opravilo velikega petka ima tri dele. Velik del besednega bogoslužja zavzemajo slovesne prošnje in čaščenje križa.

Strogi post

Danes ljudje izvajajo post na različne načine. Med najpogostejše postne običaje sodi odpoved mesnim jedem, nekateri pa precej časa posvetiju tudi vsakodnevnemu razmišljanju ob svetopisemskih odlomkih. Pepelnična sreda je, poleg velikega petka edini dan, ko v katoliški cerkvi velja strogi post. Na veliki petek pa je post tudi v evangeličanski cerkvi. 

Za razliko od katoliške in pravoslavne cerkve, imajo evangeličani manj obvezujoči obvezni post. Splošno veljavnih postnih zapovedi evangeličanski kristjani ne poznajo: vsak posameznik naj bi se odločil, čemu se je pripravljen za določen čas odpovedati. Martin Luther je post razumel kot individualno vajo iz svetosti, ki naj ne bi bila enaka za vse vernike in je zato po njegovem mnenju ni mogoče predpisati. Luther zato ni podpiral obveznega posta. Strogi post pa številni evangeličanski kristjani upoštevajo na veliki petek. 

Foto: arhiv Pomurec

Zaradi 11-dnevnega zaprtja države za preprečitev širjenja epidemije covida-19 bodo duhovniki opravili bogoslužje velikega petka ob 18. uri v zaprtih cerkvah sami brez navzočnosti vernikov.

Na nacionalni televiziji bo dopoldne ob 10. uri prav tako na drugem programu tudi prenos pasijona po Marku, večerno bogoslužje iz ljubljanske stolnice ob 18.30 pa bo prenašal Radio Ognjišče.

Prenos evangeličanskega bogoslužja iz Murske Sobote, ki ga bo vodil škof Leon Novak, pa bo na drugem programu Televizije Slovenija ob 18. uri.

Foto: Pixabay