Večje spremembe pri otroškem dodatku

Ministrstvo za delo je na vlado posredovalo osnutek male socialne reforme, ki družinsko politiko ločuje od socialne politike. Med drugim predvideva univerzalen otroški dodatek in lažji dostop do državnih štipendij, namesto dodatka za delovno aktivnost uvaja novo spodbudo, pravico do varstvenega dodatka pa podaljšuje po uradni dolžnosti.

"V Sloveniji je ena izmed temeljnih sistemskih ugotovitev, da je sistem socialnih in družinskih transferjev nepregleden, zapleten, zelo birokratski," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Osnutek paketa bi to po njegovem mnenju popravil, hkrati pa bi razbremenil centre za socialno delo, poroča STA.

💡Spreminjamo: 🔹Zakon o uveljavljanju trga dela, 🔹Zakon o socialno varstvenih prejemkih, 🔹Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in 🔹Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. pic.twitter.com/86ybw1r51Z

— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) October 5, 2021

Ključni predlog osnutka je da centri za socialno delo v primeru otroškega dodatka, državne štipendije ter subvencioniranega vrtca, malice in kosila ne bi več ugotavljali premoženja, temveč le še dohodek. Ugotavljanje premoženja in dohodka pa bi ostalo v postopku ugotavljanja upravičenosti do socialne pomoči.

Predlog vključuje, da se otroški dodatek ne bi več všteval v dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do ostalih transferjev. Med predlaganimi spremembami je tudi  širitev kroga upravičencev do državne štipendije, z dodanim 7. in 8. dohodkovni razredom.

Poenostavila naj bi se pravila upoštevanja dohodka, in sicer tako, da bi se primarno ugotavljal materialni položaj na podlagi dohodkov iz preteklega leta, izjemoma pa tekoči dohodek (povprečje dohodkov zadnjih treh mesecev). V dohodek se ne bi upoštevala kadrovska štipendija in študentsko delo do višine minimalne plače. Upravičenec bi v času priznane pravice, če bi prišlo do bistvenega poslabšanja njegovega materialnega položaja, lahko zaprosil za nov izračun, pri čemer bi se upošteval tekoči dohodek.

Namesto dodatka za delovno aktivnost je predlagana nova spodbuda v obliki neupoštevanja plačila za opravljeno delo do zakonsko določene višine. Predlagano je, da se prejemek, ki ga odrasla delovno aktivna oseba prejme zaradi delovne aktivnosti, zmanjša za 35 odstotkov prejetega dohodka, vendar največ v višini 205 evrov in najmanj v višini malenkost nad 104 evre.

Cigler Kralj se je dotaknil tudi sklopa ukrepov za povečanje socialne varnosti posebej ranljivih skupin. Med drugim predlagajo, da se pravica do varstvenega dodatka podaljšuje po uradni dolžnosti, vložiti bi bilo potrebno zgolj prvo vlogo za priznanje pravice. V tem sklopu je predlagano tudi, da se starejšim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in hkrati do varstvenega dodatka, prizna pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

V osnutku paketa je ostal predlog, da se denarna socialna pomoč obvezno izplača v naravi, in ne v denarju, če otroci ne obiskujejo osnovne šole. Družinam, ki po osnovni šoli otrok ne bodo poslale v srednje šole, pa bi se otroški dodatek znižal za tretjino.

Minister pričakuje, da bo vlada paket predlaganih novel zakonov, poleg omenjenih je v svežnju še osnutek novele zakona o urejanju trga dela, obravnavala prihodnji teden in da bo v DZ sprejet v januarju prihodnje leto.

Ljudi želimo motivirati, da se raje odločijo za zaposlitev kot pa za socialno pomoč. ⚖️ Delo ni le stvar preživetja, ampak je tudi vrednota, ki človeku daje občutek vrednosti, vključenosti in samoizpolnitve. 💯 pic.twitter.com/wvwHwE5hC6

— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) October 5, 2021

 *Naslovna fotografija: Janez Cigler Kralj-gov.si